Pravila slovenjenja

Dokument še ni dokončen in se bo v prihodnje še spreminjal, zato redno spremljajte spremembe.

Smernice so nastale na osnovi smernic za prevajanje KDE. Ker je večina navodil uporabnih za vse projekte in je že doslej marsikateri projekt uporabljal te smernice, so smernice postale del splošnih navodil za slovenjenje, posebnosti pri prevajanju KDE pa so bile oziroma še bodo umaknjene v razdelek namenjen KDE.

Prosta programska oprema se prevaja že precej let in v tem času je včasih skromna zbirka prevodov zrasla na več desettisoč v slovenščino prevedenih sporočil. Pri tolikšni količini sporočil je vseeno treba paziti na pravilnost in usklajenost prevodov, saj danadanes le redkokdo uporablja programe iz enega samega namizja ali projekta. Te projekte prevaja več skupin, zato je tukaj nekaj smernic, ki lahko pomagajo da so prevodi prostih programov usklajeni.

Smernice so bile dodatno urejene, dodani so bili primeri uporabe in najpogostejše napake.

Dodatna pomoč:

Računalnik je stroj

Računalnik je stroj in ne oseba, torej se, če se le da, uporablja brezosebno obliko.
Primer: „Cannot save your settings“ se prevede v „Nastavitev ni bilo mogoče shraniti.“ in ne „Vaših nastavitev nisem mogel shraniti.“

Izogibanje prvi osebi ednine (jaz stavki)

Trajajoča dejanja se prevedejo kot nedoločena.
Primer: Connecting…Povezovanje …

Računalnik nas vika, mi pa njega ne

Velelniki

Računalniku podajamo ukaze v velelniku ednine.
Primer: Odpri, Shrani, Zbriši, Izreži, Zapri

Računalnik pa nam daje navodila v velelniku množine.
Primer: Izberite, Vnesite

Vprašanja

Popolna vprašanja vedno prevajamo z Ali.
Primer: Do you realy want… prevedemo z Ali res želite … in ne Res želite …

Računalnik nima kaj prositi

Besede „prosim“, ne pišemo, gre za anglicizem. V slovenskih navodilih za uporabo zadošča velelnik. „Prosimo“ lahko uporabimo, kadar so prosilci skupina ljudi ali organizacija.
Primer: „Please select your Timezone.“Izberite svoj časovni pas.

Posebnosti računalništva

Imena

Imen programov, ki jih navadno kličemo iz ukazne lupine, ne prevajamo!
V to skupino sodijo programi katerih ime sovpada z imenom izvedljive datoteke: date, make

Ne prevajamo imen registriranih blagovnih znamk!
Mednje sodijo programi kot so Microsoft Word, Adobe Acrobat

Prevajamo programe s splošnimi imeni!
Sem sodijo programi, ki jih navadno kličemo prek drevesa menijev, ne pa iz ukazne lupine Slikar (meni) - kpaint (ukaz) Kalkulator (meni) - kcalc (ukaz)

Ne prevajamo imen programov, ki niso splošna imena!
Sem sodijo imena, ki jih lahko prevedemo samo umetno, saj beseda ali sklop besed ne pomeni ničesar ali pa pomen nima smisla. Kword Sound Juicer

Uporaba kratic

Kratica ima prednost pred drugimi oblikami!
Sem sodijo splošno znane kratice CD, DVD, IP, ADSL, DHCP…, ki jih puščamo v originalni obliki, po potrebi pa jih sklanjamo skladno s pravili slovenskega jezika. To na kratko pomeni, da za kratico napišemo vezaj (-) in potem nadaljujemo s sklanjanjem.

  • CD, CD-ja, CD-jem
  • ADSL, ADSL-a, ADSL-om

Posebne oznake v prevodih

Podatkovni nizi v oklepaju %(besedilo)d, se ne prevajajo. To so spremenljivke, ki se v programu spreminjajo. So v pomoč prevajalcu, da lažje prevaja.
Primer: “%(files)d were changed %(days)d ago.“„Datoteke %(files)d so bile spremenjene pred %(days)d dnevi.“

Medtem ko se besedila v „quot“ oznaki prevajajo.
Primer: „Click on "Workview" button.“„Kliknite na gumb "Delovni pogled"“

Pospeševalniki

Pospeševalnik je tipka (črka), ki je prirejena določenemu ukazu v meniju uporabniškega vmesnika. Z njeno pomočjo lahko hitreje dostopamo do želenega ukaza. Navadno je prva črka ukaza, prepoznamo jo po tem, da je podčrtana.

Če je le mogoče, naj se uporabi isti pospeševalec kot v angleščini.
V splošnih smernicah za GUI piše, da naj bi bili za pospeševalnike uporabljani samo asci znaki, pa še to le tisti, ki so normalno široki in ne gredo pod osnovno črto (odpadejo torej č, ž, š ter tudi i, j, g, y, l,..)

Množinske oblike

Za prevajanje množinskih oblik jezikov so uporabljene različne rešitve. Glavni sta dve: gettext in posebna oblika, ki jo uporablja KDE.

KDE:

_n: %n file\n
%n files 
%n datotek\n
%n datoteka\n
%n datoteki\n
%n datoteke 

Pomeni, da je prva vrstica niz za 0, 5, 6, 7, 8, 9 in več datotek, druga za 1, 101, 201 … datoteko, tretja za 2, 102, 202 datoteki in zadnja za 3, 4, 103, 104, 203 … datoteke.

Gettext izraz za množinske oblike:

„Plural-Forms: nplurals=4; plural=(n%100==1 ? 1 : n%100==2 ? 2 : n%100==3 || n%100==4 ? 3 : 0)\n“

Ta izraz se nato nastavi v programu za prevajanje (PoEdit, GTranslator). Ravno tako ga uporablja tudi Launchpad. Ko se pojavi stavek, katerega prevod je potreben v množini, se prevajalcu ponudijo možnosti prevoda vseh oblik. Podobno kot v KDE si sledijo oblike za 0, 1, 2, 3 (npr.datoteke).

Slovnica

Vrstni red besed

Vrstni red besed v povedi običajno ni isti kot v angleščini. V slovenščini se običajno zahteva, da se pomembna beseda zapiše kot zadnja.
Primer: „Only fonts may be installed.“ se prevede „Nameščene so lahko samo pisave.“

"Če"

Stavkov ne začnemo s ČE' - pišemo „V primeru, da …“

Zanikanje

Slovenščina v nikalnih stavkih postavi predmet v rodilnik
Primer: Imam hišo in avto (tožilnik), nimam pa jadrnice (rodilnik).

Dvojina

„Dvojina pred dvema tednoma“ je pravilno, „pred dvemi tedni“ je nezaslišano grdo.

Smeri gibanja

Če „grem NA …“, potem „prihajam S …“. Če „grem V …“, potem „prihajam IZ …“.

Ločila

Pika

Za piko je presledek. Tudi pri datumu.
Primer: „Novo leto je 1. 1. 2011.“

Tri pike

Tri pike se pišejo nestično, če pomenijo nadaljevanje stavka. Stično le, če pomenijo nadaljevanje besede.
Primer: „Shranjevanje …“ in „Shranj…“

Vejica

Pri vezalnem priredju je ni, ker njeno vlogo opravlja že veznik.
Primer: „Pridržite dvigalko ter kliknite gumb ta pa ta.“

Enako velja za ali … ali, bodisi … bodisi:
Primer: „Za nadaljevanje bodisi kliknite gumb „V redu“ bodisi pritisnite <Enter>.“

Narekovaji

Vsi narekovaji (npr. „text“) se v slovenskem prevodu pišejo takole: »besedilo«

Dvopičje

Za dvopičjem nadaljujemo z malo začetnico.
Primer: „V trgovini je treba kupiti: mleko, kruh in salamo.“

Svojilni zaimek

Za „your“ moramo v slovenščini uporabljati „svoj“
Primer: „Vnesite svoje ime“, „Našli boste svoje slike, … “

Zaimki

Zaimke lahko izpuščamo, ko je jasno o čem teče beseda.
Primer: „Cannot save your settings“ se prevede v „Nastavitev ni bilo mogoče shraniti.“

Treba je

Ne misliti, da je treba je preveč pogovorno in ne nadomeščajte ga s potrebno. To zadnje se namreč veže s samostalnikom, treba je pa je glagolska zveza, podobno, kot če bi rekli moramo, zato ji vedno sledi nedoločnik. S tem tudi preverimo, če nismo morda napačno uporabili potrebno.
Primer: „Za uspeh je potrebno znanje in nekaj sreče, predvsem pa je treba delati.“

Sklanjanje

Imena sklanjamo po pravilnih sklanjatvah. Npr. „Ubuntu“ sklanjamo po prvi moški sklanjatvi s podaljševanjem z j; tako kot besede Malibu, Nehru, amandma … Kadar bi radi ohranili Ubuntu v prvem sklonu, se večinoma to da storiti z obračanjem stavka.

Pridevniki

Ne mešati 3. in 5. sklona pri pridevniku moškega spola!
Kadar je predlog pri, v, na ipd., sta pridevnik in zaimek brez u-ja – motimo se zato, ker ga samostalnik ima.
Primer: „Svojemu kolegu dam torto.“ - „Pri svojem kolegu jem torto.“

Stopnjevanje pridevnikov

Pridevniki, ki se končajo na -en, -av, -at, -ast, se stopnjujejo z bolj/manj in ne z obrazili -ši, -ejši.
Primer: „najbolj pameten“ je pravilno, „najpametnejši“ je napačno.

Prilastki

Prilastki, so postavljeni drugače kot v angleščini.
Primer: „Application supports JPEG files only.“„Program podpira samo datoteke JPEG.“
Pazite: datoteke JPEG, ne JPEG datoteke

Slovenski pravopis

Kadar ste v dvomih, si lahko pomagate s slovenskim pravopisom.

Merilne enote

Če prevajate različne tehnične izraze iz angleščine in ne veste kako pretvoriti ali poimenovati enote, kliknite sem.

 
slovenjenje/pravila.txt · Zadnjič spremenil/a: 2011/07/19 14:58 andrejz