Referenčni seznam proste programske opreme za nevladne organizacije

Različica: 2015-30-8

Referenčni seznam je nastal v okviru projekta mreže za vključujočo informacijsko družbo (NVO-VID).

Projekt “Vsebinska mreža nevladnih organizacij za vključujočo informacijsko družbo” delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete “Institucionalna in administrativna usposobljenost”; prednostne usmeritve “Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga”.

Zakaj takšen seznam in kakšni o njegovi cilji?

Seznam A: Prosta programska oprema

Zamenjave za najpogosteje uporabljano lastniško programsko opremo, ki pokrivajo vsakdanje delo NVO (e-pošta, brskanje po internetu, pisarniški programi, namizno založništvo, in podobno).

  • Pisarniška programska oprema
  • Brskalniki
  • Programi za delo z e-pošto
  • Programi za hipno komunikacijo, telefoniranje
  • Grafični programi
  • Namizno založništvo
  • Obdelava videa
  • Operacijski sistemi
  • Varnost

A.1 Pisarniška programska oprema

(urejevalnik besedil, preglednica, predstavitve)

Najpogosteje uporabljana programska oprema: Microsoft Office (Word, Excel, PowerPoint)

Priporočena prosta programska oprema: LibreOffice (https://www.libreoffice.org)

Opis: LibreOffice je programski paket, ki je od vseh pisarniških paketov (vključno s komercialnimi) po zmožnostih še najbližji Micosoft Office. Odlikuje ga solidna podpora Microsoftovim formatom, njegov vmesnik pa spominja na vmesnik, ki ga je uporabljal Microsoft Office pred prehodom na trake (»ribbons«). Skupnost ki ga razvija je aktivna in v njej sodeluje tudi vrsta podjetij. Paket je na voljo za vse pomembnejše operacijske sisteme (Windows, Linux). Paket je v celoti preveden v slovenščino in ponuja tudi slovenski črkovalnik.

Postopnost prehoda: Je možna.

Prvi korak je dosledna vpeljava formata ODF, ki ga podpira tudi Microsoft Office. To omogoča nebolečo zamenjavo paketa saj je združljivost zagotovljena. Več o formatu najdete v razdelku Pisarniški dokumenti.

Ostale zamenjave:

OpenOffice.org: Veja prvotnega projekta OpenOffice.org, ki je ostala po odcepitvi LibreOffice.

Calligra Suite: Pisarniški paket iz okolja KDE na Linuxu, ki vsebuje še dodatne programe (za poročila, risanje, načrtovanje in obdelavo podatkov)

AbiWord:

A.2 Brskalniki

Najpogosteje uporabljana programska oprema: Google Chrome, Mozilla Firefox, Internet Explorer, Apple Safari, vgrajeni brskalniki na tablicah, telefonih.

Priporočena programska oprema: Mozilla Firefox (https://www.mozilla.org)

Opis: Firefox je eden najboljših brskalnikov ta hip in ima opazen delež med brskalniki. Njegove prednosti so:

  • odprta koda
  • spoštovanje standardov
  • neodvisna organizacija, ki je zavezana spoštovanju zasebnosti in ne živi od zbiranja podatkov o navadah uporabnikov; ostali brskalniki so ali zaprti oziroma za njimi stojijo podjetja, ki služijo z oglaševanjem.
  • veliko število dodatkov
  • brskalnik je na voljo tudi za Android.

Nasvet: Firefox postane zares uporaben z dodatki, ki jih ponuja res veliko. Priporočamo predvsem dodatke ki izboljšajo varnost (npr. HTTPS Everywhere, Enigmail, NoScript, Adblock itd.).

A.3 Programi za delo z e-pošto

Pogosto uporabljana oprema: Microsoft Outlook (Windows), privzeti odjemalci na telefonih/tablicah, spletni vmesniki (gmail)

Priporočena zamenjava: Mozilla Thunderbird (www.mozilla.org) - osebni računalniki, Windows/Linux

Opis: Kljub razvitim spletnim vmesnikom, je priporočljivo imeti pri sebi vsaj kopijo sporočil, za kar rabimo poštni program. Mozilla Thunderbird je dosegljiv tako na Windows in Linux, po krajšem obdobju negotovosti, pa je razvojna skupnost spet aktivna.

Nasvet: Najnovejše različice Thunderbirda ponujajo tudi vgrajeno podporo koledarjem, tako da vam ni treba več nameščati dodatkov.

Ostale zamenjave na Linuxu: Evolution, Kontact

Čeprav je kar nekaj poštnih programov na voljo zastonj, pa jih je le nekaj zares prostih, večina na Linuxu. Tam imajo uporabniki alternative, izmed katerih izstopata Evolution (ki je zaradi vmesnika primeren za prestopnike z Outlooka) in Kontact, slednji predvsem v okolju KDE kot celovit upravljalnik osebnih podatkov (PIM; adresar, pošta, koledar, itd.)

Nasvet: Poskrbite vsaj za lokalno varnostno kopijo vaše pošte.

A.4 Programi za hipno komunikacijo, telefoniranje

Pogosto uporabljana oprema/storitve: Skype, Google Hangouts, Viber (telefoniranje), ICQ, Facebook chat (sprotno sporočanje)

Priporočene zamenjave:

Firefox Hello (https://www.mozilla.org/sl/firefox/hello/) - za telefoniranje

Opis: Firefox Hello je dodatek (vtičnik) za Firefox, ki uporablja standarden protokol (WebRTC) namesto zaprtega kot je to primer pri zastonjski storitvi Skype, tako da niste omejeni samo na Firefox, ampak lahko uporabite vsak brskalnik ki ga podpira. Med dodatne prednosti spada, da odprti protokol ni v lasti velike korporacije.

Pidgin (http://pidgin.im/),

Opis: Za sprotno sporočanje je alternativa uporabi zaprtih sistemov kot so Facebook Chat ali Google Hangouts, uporaba preizkušenih odprtih formatov kot so XMPP, IRC in podobni. Ker ni prevladujočega formata, mnogo stikov pa uporablja zaprte formate, priporočamo uporabo enega izmed programov, ki poznajo več protokolov. Katerega izmed progamov izberete je odvisno predvsem od okolja v katerem ga želite uporabljati. Tako je na primer v Linuxu KDE Telepathy dobro integriran predvsem v okolje KDE, Empathy pa v okolje GNOME.

Največ platform pokriva Pidgin (vključno z Windows), ki ponuja tudi šifrirano komunikacijo, zato ga priporočamo kot prvo izbiro.

Alternative: Empathy (https://wiki.gnome.org/Apps/Empathy), KDE Telepathy (https://userbase.kde.org/Telepathy)

A.5 Grafični programi

Najpogosteje uporabljana programska oprema: Adobe Photoshop (obdelava slik) Adobe Illustrator, Corel Draw (ilustracije)

Priporočene zamenjave:

GIMP (obdelava slik) (http://www.gimp.org)

Opis: Zmogljiv program za obdelavo slik, ki zmore kar nekaj stvari, ki jih sicer pričakujemo le od Photoshopa. Njegov vmesnik zahteva nekaj prilagajanja, a je učinkovit ko ga enkrat osvojimo. Program je na voljo na Linuxu in Windows, preveden pa je tudi v slovenščino.

Krita (slikanje) (http://www.krita.org)

Opis: Program za slikanje, ki premore osupljivo število čopičev in bolj prijazen vmesnik kot GIMP. Izvira iz pisarniškega paketa Calligra Office, na voljo je tudi na Windows, v razvoju pa je tudi različica na dotik. Program je preveden v slovenščino, okrog njega pa se je nabrala zavidljiva skupnost umetnikov, ki ustvarjajo z njo.

Inkscape (ilustracije) (http://inkscape.org)

Opis: Program za ustvarjanje vektorskih ilustracij, ki shranjuje slike v spletnem formatu SVG. Sicer ni tako zmogljiv kot npr. Adobe Illustrator, a njegov nabor funkcij močno presega potrebe navadnih uporabnikov in omogoča izdelavo kompleksnih grafik.

A.6 Namizno založništvo

Najbolj razširjeni programi: Microsoft FrontPage, Adobe Indesign,

Priporočena zamenjava: Scribus (www.scribus.net)

Opis: Zelo zmogljiv, a prost založniški program, ki ga je moč uporabiti tudi za resne projekte. Zahteva nekaj več vložka v učenje zaradi obilice zmožnosti. Priporočamo ga NVO, ki same oblikujejo/stavijo tiskovine.

A.7 Obdelava videa

Najpogosteje uporabljana programska oprema: Adobe Premiere

Priporočene zamenjave: Blender VSE (https://www.blender.org/),

Blender je sicer orodje za ustvarjanje v 3D, a vsebuje tudi urejevalnik videa (Blender Video Sequence Editor). Je nekoliko težji za uporabo zaradi nekaterih posebnosti, a je na voljo tudi na Windows v nasprotju s KDEnlive.

Alternativa: KDEnlive (https://kdenlive.org/), uporabniku prijazen, a solidno zmogljiv program, vendar ni na voljo na Windows, kar omejuje njegov doseg. KDEnlive je odlična alternativa, če uporabljate Linux.

Ostale alternative: Cinerella, OpenShot

A.8 Operacijski sistemi

a.) Namizni operacijski sistemi: Najpogosteje uporabljani operacijski sistemi: Microsoft Windows, Apple MacOS X

Priporočena zamenjava: ustrezna namizna distribucija Linuxa

Na voljo so številne distribucije Linuxa, ki se razlikujejo po namembnosti (namizje, strežnik,…), izboru programske opreme in podpori.

Za NVO so primernejše distribucije, ki poudarjajo preprostost uporabe, izpostaviti velja predvsem Ubuntu/Kubuntu in OpenSuse.

b.) Mobilni operacijski sistemi: Najpogosteje uporabljani sistemi: Android, Apple iOS

Priporočena zamenjava: Cyanogenmod (www.cyanogenmod.org/) namesto Androida

Opis: Najpogosteje uporabljani sistemi so ali povsem zaprti (iOS), ali pa globoko integrirani z oglaševalskim podjetjem (Android). Cyanogenmod ponuja prosto alternativo na osnovi Androida, brez obveznih elementov integracije z Googlovimi storitvami in z večjim nadzorom nad zasebnostjo podatkov.

Alternative: FirefoxOS (https://www.mozilla.org/en-US/firefox/os/2.0/), Sailfish OS (le delno, saj je vmesnik zaprta koda, a je podlaga odprta (Mer) (www.jolla.com)

Opis: Alternativna operacijska sistema ponujata nove rešitve, a sta v Sloveniji žal še težje dosegljiva. Če je namestitev Cyanogenmoda ali uporaba drugačnega telefona prevelik skok za vas, izberite telefon s čimmanj nameščene »navlake« in dobro poskrbite za varnost. Še vedno pa lahko namestite nekatere proste programe, na primer brskalnik Firefox

A.9 Varnost

Šifriranje podatkov: GnuPG (https://gnupg.org/)

V kombinaciji z vtičniki v Thunderbirdu lahko šifrirate/podpišete vašo e-pošto.

Vtičnik za Thunderbird: Enigmail (http://enigmail.net )

A.10 Podporni programi

Programi, ki so namenjeni podpori delovanju društva, kot na primer finance, konference in podobno.

Programi iz te skupine lahko nadomeščajo nekatere storitve.

  • Računovodstvo
  • Oddaljeni sestanki

A.10.1 Računovodstvo

Priporočena aplikacija: GNU Cash (http://www.gnucash.org/)

Opis: Zelo zmogljiv in na voljo tudi na Windows. Nekoliko zahteven vmesnik. Zahteva znanje računovodstva.

Alternativa: KmyMoney (https://kmymoney.org/)

Preprostejša alternativa, ki pa je sedaj eksperimentalno na voljo tudi na Windows.

Skrooge: še preprostejši vmesnik, a manj zmogljiv. Na voljo je samo na Linuxu in potrebuje grafično okolje KDE.

A.10.2 Oddaljeni sestanki

Najbolj razširjena programska oprema: TeamSpeak, Microsoft Lync, Skype

Priporočena programska oprema: Jitsi (www.jitsi.org)

Seznam B: Proste storitve oziroma lokalne zamenjave zanje

Zamenjave za storitve v oblaku, ki pa jih lahko sami nadziramo ali celo sodelujemo pri njihovem razvoju. V nasprotju s predhodnim seznamom (A), so te storitve v celoti v oblaku.

  • Shranjevanje v oblaku in deljenje datotek
  • E-pošta, koledar, imeniki
  • Zemljevidi, navigacija
  • Družabna omrežja

B.1 Shranjevanje v oblaku in deljenje datotek

Najpogosteje uporabljano: Dropbox, Google drive

Priporočene proste zamenjave:

Seafile (za preprosto deljenje datotek) (https://www.seafile.com/)

Opis: Nadomestek spletne storitve Dropbox (souporaba datotek), s tremi vmesniki: spletnim, namiznim in mobilnim.

ownCloud (zmogljiva rešitev, za datoteke, dokumente, koledarje, imenike …) (https://owncloud.org/)

Opis: ownCloud je preprost za uporabo, a hkrati zelo zmogljiv »oblak«, ki ga lahko sami namestimo, ali pa izberemo zaupanja vredno podjetje, ki ga gosti za nas. Zaradi zmožnosti zahteva nekaj dela s strani administratorja, ponuja pa hranjenje več vrst datotek in dokumentov, podpira vstavke za koledarje in imenike, in podobno. Uporabljajo ga tudi v zelo velikih organizacija kot je npr. CERN ali nekaj nemških univerz.

OwnCloud ima preprost vmesnik, na voljo pa so tudi aplikacije za pametne telefone in tablice.

Nasvet: Namestite novejše različice ownClouda (8+), saj so se razvijalci posvetili izboljšanju varnosti.

B.2 E-pošta, koledar, imeniki

Najpogosteje uporabljani odemalci: gmail, yahoo

Najpogosteje uporabljani strežniki: Microsoft Exchange

Priporočilo: Če imate znanje in vire, postavite strežnik sami, če ne, pa izberite storitev, ki jo nudi ponudnik ki mu zaupate in skrbi za zasebnost uporabnikov. Bodite pozorni tudi na zakonodajo ki velja v državi vašega ponudnika.

Priporočeni spletni vmesnik: Roundcube (https://roundcube.net/) Sistemskim administratorjem, ki vzpostavljajo spletni vmesnik za pošto, priporočamo Roundcube. Gre za prost poštni vmesnik, ki teče na standardni podlagi LAMPP, in ponuja vmesnik ki je po videzu podoben namiznim odjemalcem. Na voljo je tudi vstavek za ownCloud (glej Shranjevanje v oblaku in deljenje datotek).

Priporočeni strežniki:

Open Xchange (http://www.open-xchange.com)

Opis: Alternativa strežniku Microsoft Exchange, z nekaj dodatki.

Kolab (https://kolab.org)

Opis: Kolab je zmogljiv strežnik, ki poleg pošte ponuja še koledar, opravila, itd. Podjetje ponuja tudi najem e-računa, tako da se lahko po želji izognemo lastni postavitvi in vzdrževanju strežnika.

B.3 Zemljevidi, navigacija

Najpogosteje uporabljane: Google maps

Priporočena zamenjava ali vsaj dopolnilo: Openstreetmap (www.openstreetmap.org)

Opis: Zemljevid, ki ga gradijo prostovoljci. Kjer je pokritost dobra, je pogosto zelo natančen in ažuren (med prvimi po katastrofalnih dogodkih). Prednost projekta je licenca, ki omogoča široko uporabo zemljevidov. Novost je navigacija, ki jo Openstreetmap ponuja od letos (2015).

Nasvet: Sodelovanje pri izgradnji zemljevidov je zabavno! Pridružite se mu, če ne drugače s popravki! Navodila najdete na spletni strani projekta. Tudi Slovenija je marsikje že zelo dobro pokrita.

B.4 Družabna omrežja

Najpogosteje uporabljano: Facebook, Twitter, Instagram, LinkedIn …

Priporočilo: Ker omrežja trenutno še nimajo dovolj resne alternative, v prvi fazi priporočamo skrben nadzor nad nastavitvami zasebnosti in premislek o tem, kaj objavljamo. Trenutno kaže da Twitter bolj spoštuje zasebnost kot Facbook, zato mu dajemo prednost.

Alternativno omrežje: Diaspora (https://diasporafoundation.org/)

Opis: Alternativno družabno omrežje, ki želi konkurirati ostalim, a je bolj prosto kot ostali, omogoča pa tudi hranjenje podatkov na lastnih strežnikih. Ideja obeta veliko, a po začetni medijski pozornosti je rast skromna (a konstantna). V tem trenutku ga še ne moremo razglasiti za priporočeno družabno omrežje.

Seznam C: Referenčni seznam odprtih formatov

  • Pisarniški dokumenti
  • Izmenjava dokumentov
  • Grafične datoteke
  • Avdio in video formati

Pisarniški dokumenti

Večina dokumentov, ki se urejajo se izmenjuje v formatu Microsoft Word (.doc za starejše različice, .docx za novejše različice. Ker formata nista prosta, priporočamo uporabo: OpenDocument format (ODF), ali daljše OASIS Open Document Format for Office Applications (ISO/IEC 26300) (https://www.oasis-open.org/committees/office/)

Format podpirajo naslednji bolj razširjeni programi:

  • Microsoft Office 2007 SP 2 ali novejši
  • LibreOffice
  • OpenOffice.org
  • Google Drive
  • Calligra Office

Podroben spisek si oglejte na strani https://en.wikipedia.org/wiki/OpenDocument. Format sestavljajo zapisi za dokumente (odt), preglednice (ods), predstavitve (odp), grafike (odg), in formule (odf).

Nasvet: Z uporabo formatov ODF zagotovite, da lahko tudi uporabniki prostih programov berejo in urejajo vaše datoteke. In da pri tem ne bo prišlo do porušitve oblikovanja, izginotja elementov in podobnih nevšečnosti.

Izmenjava dokumentov

Portable Document Format (PDF) (ISO 32000-1)

Format, ki ga je razvilo podjetje Adobe in je namenjen izmenjavi končanih dokumentov. Bralniki PDF so na voljo na veliki večini operacijskih sistemov in naprav, tudi v brskalnikih. Kljub nekaterim pomanjkljivostim, je format dovolj odprt da so zanj na voljo prosti bralniki. Izvoz vanj podpira veliko število lastniških kot tudi odprtih programov.

Nasvet: Ko pošiljate dokumente, ki naj se ne bi več spreminjali, izberite format PDF. Poleg tega, da ga bodo lahko brali vsi uporabniki, s tem zagotovite enak videz dokumenta povsod, kar pri mnogih drugih formatih ni samoumevno.

Grafične datoteke

Portable Network Graphics (PNG) (ISO/IEC 15948:2004)

Format, ki je bil razvit z namenom, da odpravi pomanjkljivost formata GIF (tehnične in patentne). Ponuja pravi 24-bitni zapis barv in ni obremenjen s patentnimi zahtevki. Podpirajo ga vsi sodobni grafični programi, ki ga znajo uvažati/izvažati, prav tako vsi spletni brskalniki.

Nasvet: Ko izvažate sliko iz vašega priljubljenega programa ali ko objavite sliko na internetu, izberite format PNG. Izogibajte se GIF, ne samo zaradi zaprtosti formata, ampak tudi slabše kvalitete.

Nasvet: Za fotografije je zaradi manjši velikosti datotek še vedno bolj primeren format JPEG.

Scalable Vector Graphic (SVG) (http://www.w3.org/Graphics/SVG/) Format, ki ga je razvil konzorcij W3C, namenjen pa je (bil) vektorski grafiki na internetu. Ker gre za standardiziran zapis, so ga posvojili tudi izdelovalci programov, na primer Inkscape. Danes ga podpirajo vsi sodobni brskalniki, vanj pa zna izvažat večina profesionalnih grafičnih programov.

Nasvet: Tudi če ste ilustracije naredili v kakšnem lastniškem programu, ga vsaj na koncu izvozite tudi v SVG. Tako bodo vaše delo lahko uporabili tudi uporabniki proste programske opreme.

Avdio in video formati

Video:

VP8/9

Video format, ki ga je razvil Google in je primarno namenjen pretoku prek interneta (npr. YouTube). Najpogosteje se ga najde v kontejnerskih formatih WebM (.webm) in Matroska (.mkv, .mk3d, .mka, .mks). Naj bi bil neobremenjen s patenti oz. naj bi ti bili na voljo brezplačno. Temu nasprotuje konzorcij MPEG, ki ima interese v lastnem patentnem portfelju. Podpirajo ga vsi sodobni programi za predvajanje in urejanje videov.

Alternativi:

Theora (http://www.theora.org)

Theora je format, ki ga je razvila Xiph.org Foundation in je pred VP8 bil najpriljubljenejši format za shranjevanje videov. Najpogosteje se ga najde v kontejnerskem formatu Ogg (.ogv, .ogg) ter Matroska. Sicer izvira iz VP3 formata, v katerem ima On2 patente, vendar ima Xiph.org z On2 neomejeno patentno licenco, tako da so uporabniki povsem varni s te strani. Podpirajo ga vsi sodobni programi za predvajanje in urejanje videov.

FFV1 (https://ffmpeg.org/~michael/ffv1.html) FF Video Codec 1 je povsem prost in zelo sofisticiran odprt format za shranjevanje videov. Za razliko od vseh drugih na tem seznamu, nima izgube kvalitete pri kompresiji. Zaradi tega in drugih tehničnih razlogov je idealen za dolgoročnejše digitalno arhiviranje in urejanje. Uporablja ga tudi vedno več narodnih arhivov po svetu. Podpirajo ga vsi sodobni programi za predvajanje in urejanje videov.

Glasba:

Vorbis (http://www.vorbis.com/)

Ogg Vorbis je odprti format, ki ga je Xiph.org razvil kot odgovor na MP3. Za razliko od MP3 ni obremenjen s patenti in zato ga lahko prosto uporabljamo. Sicer uporablja drugačen pristop k kompresiji kot MP3, vendar je kvaliteta zvoka primerljiva, po nekaterih testih celo boljša.

Najpogosteje se ga najde v kontejnerskem formatu Ogg (.ogg, .oga), skupaj z video formati se pogosto pojavlja tudi v Matroska kontejnerjih. Podpirajo ga vsi sodobni programi za predvajanje in urejanje glasbe in zvoka.

FLAC (glasba, brez izgube kvalitete) FLAC [Free Lossless Audio Codec] je odprti format, ki nima izgube kvalitete pri kompresiji. Zato je idealen za arhiviranje ali za poslušanje zvoka, pri katerem je bolj pomembna kvaliteta kot velikost datoteke. Računajte približno 0,5 MiB na 1 minuto zvoka, če shranite zvok v .flac datoteko. Pogosto pa se pojavlja, skupaj z video formati, tudi v kontejnerjih kot sta Ogg in Matroska. Kot z vsemi Xiph.org formati, je tudi FLAC prost patentov oz. potrebe po nakupu licenc. Podpirajo ga vsi sodobni programi za predvajanje in urejanje glasbe in zvoka.

Opus (pretočni avdio) (http://www.opus-codec.org/) (IETF RFC 6716) Trenutno najboljši in najbolj vsestranski odprti avdio format za pretok spletnih vsebin – od enostavnih VoIP telekonferenc do poslušanja koncerta v živo. Uporablja ga npr. tudi YouTube. Soustvarila sta ga Internet Engineering Task Force (IETF) in Xiph.org ter je prost patentov oz. potrebe po nakupu licenc.

Datoteke s končnico .opus vsebujejo zvok shranjen v tem formatu. Pojavlja se pa pogosto tudi v kontejnerjih kot sta Ogg in Matroska.

Podpirajo ga vsi sodobni programi za predvajanje in urejanje glasbe in zvoka.

 
referencni_seznam.txt · Zadnjič spremenil/a: 2016/02/28 19:48 jlp