1 Uvod

1.1 Razlogi za izdelavo referenčnega spiska

Pri vzpostavljanju informacijske infrastrukture se nevladne organizacije (NVO) srečujemo z več ovirami, med katerimi sta ključni naslednji:

(1) omejeni človeški viri in znanje informatike v samih organizacijah

(2) omejeni finančni viri organizacij, ki močno omejujejo zmožnost najema ali nakupa potrebne opreme ali storitev

Dodatne ovire lahko predstavljajo naslednji dejavniki:

(3) omejen nabor ponudnikov storitev ali opreme, ki ustrezajo etičnim ali drugim opredelitvam organizacije

(4) zakonske zahteve (zasebnost, varovanje podatkov)

(5) zahteve deležnikov s katerimi NVO poslujejo (vlada, javni organi, druge nevladne organizacije)

1.1.1 Omejeni viri in znanje

Ker večina organizacij nima na voljo kadra z ustrezno izobrazbo ali izkušnjami iz informatike, so odločitve pogosto sprejete na podlagi osebnih izkušenj (preferenc) ali po nasvetu znancev z več izkušnjami. Rezultat takšnega odločanja je uporabna »poznane« programske opreme (opreme, ki jo odločevalci ali izvajalci poznajo od doma ali/in iz službe), ne glede na primernost opreme in storitev.

V boljšem položaju so le nekatere mednarodne organizacije, saj imajo v svoji glavni pisarni več osebja, ki pogosto vključuje tudi informatike. Ti potem lahko nudijo podporo in rešitve tudi lokalnim izpostavam.

1.1.2 Omejeni finančni viri

Kljub popustom za NVO, ki jih nudijo nekateri ponudniki, predstavlja strošek programske opreme še vedno opazen delež izdatkov za informatiko, še posebej v primerih ko gre za uporabo rabljene opreme ali prejete donacije strojne opreme, ko je strošek strojne opreme precej nižji od stroške programske. Hkrati lahko posamezen ključen program močno poveča stroške, saj so specializirani programi pogosto sorazmerno dragi. Ne smemo tudi pozabiti na stroške nadgrajevanja in stroškov zaradi ukinitve podpore starejši strojni opremi.

V Sloveniji še spletna stran ni vedno sama po sebi umevna, za kompleksnejše rešitve pa so tudi največje NVO odvisne od pridobitve namenskega financiranja.

1.1.3 Omejen nabor sprejemljivih ponudnikov

Kljub velikemu številu ponudnikov na trgu, tako globalnih kot tudi regionalnih, se lahko nevladne organizacije znajdejo v situaciji, ko od nekaterih (ali pa celo večine) ponudnikov zaradi etičnih ali drugih razlogov ne morejo najeti ali kupiti izdelka oziroma storitve. Možni primeri vključujejo razloge kot so:

  • sodelovanje ponudnika z državami in/ali organizacijami ki grobo kršijo človekove pravice, množično prisluškujejo itd. NVO lahko tako potencialno ogrozi življenja oseb s katerimi NVO sodeluje
  • zloraba položaja na trgu, še posebej v primerih ko nevladna organizacija sodeluje v postopkih zoper ponudnika ali pa sodeluje z ostalimi organizacijami ki so vključene v postopek

1.1.4 Zakonske zahteve (zasebnost, varovanje podatkov)

Mnogi ponudniki storitev imajo sedež ali podružnice v državah ki tako po slovenski ali zakonodaji EU ne nudijo zadostnega pravnega varstva pred zlorabo osebnih podatkov. To vključuje tako nepooblaščeno predajo podatkov tujim službam kot tudi podjetjem z namenom izkoriščanja podatkov kot vira zaslužka.

1.1.5 Zahteve deležnikov s katerimi NVO poslujejo

Zahteve deležnikov (javna uprava, druge NVO …) pogosto omejujejo izbor programske opreme in storitev. Nekaj primerov za ilustracijo:

  • država ali ponudnik storitev zahteva določene formate datotek, ki jih želena (prosta) rešitev ne podpira; NVO posledično ne more zamenjati rešitve ali pa vsaj ne v celoti
  • druge NVO uporabljajo nezdružljive formate, kar omejuje NVO, ki želi izvesti prehod, saj mora še vedno ohraniti vsaj nekaj združljive programske opreme
  • posamezniki ki jim NVO želi pomagati, uporabljajo lastniško opremo; da jih ne izključi iz kroga oseb, ki jim pomaga, mora imeti NVO združljivo programsko opremo

2 Cilji

Cilji referenčnega spiska programske opreme za NVO so naslednji:

  • seznanitev NVO z obstoječo prosto opremo in storitvami ki bi lahko pokrile njihove potrebe
  • olajšanje izbora s celovitim spiskom, zbranim na enem mestu, in z oceno primernosti opozorilo na pasti zaprtih storitev in pasti prehoda na novo programsko opremo

Odprti standardi, storitve in prosta programska oprema

Odprti standardi so standardi:

  • katerih specifikacija je objavljena in dostopna vsem pod enakimi pogoji
  • ki ne uporabljajo razširitev, ki niso odprti standardi
  • ki niso obremenjeni s patenti ali drugimi klavzulami in za katere obstaja več implementacij oziroma vsaj ena referenčna odprta implementacija[1].

Prosta programska oprema je programska oprema ki zadošča štirim kriterijem prostosti, kot jih definira Free Software Foundation[2]:

  • Pravica poganjanja programa, za kakršnikoli namen (prostost 0)
  • Pravica preučevanja, kako program deluje, in prilagajanja svojim potrebam (prostost 1).

Predpogoj za to je dostop do izvorne kode. Pravica do razširjanja izvodov, da lahko pomagate svojemu bližnjemu (prostost 2). Pravica izboljšati program in javno izdati svoje izboljšave, da pridobi vsa skupnost (prostost 3). Predpogoj za to je dostop do izvorne kode.

Če želimo nadomestiti lastniško programsko opremo in storitve, moramo nadomestiti tri sklope: (1) zamenjati zaprte (lastniške) formate z odprtimi (2) zamenjati centralizirane storitve velikih korporacij z lastnimi storitvami ali storitvami drugih organizacij in podjetij, katerih rešitve temeljijo na odprtih standardih in kodi (3) zamenjati lastniško programsko opremo z odprto oziroma prosto programsko opremo.

2.2 Postopnost prehoda Prehod na referenčni program ali storitev naj bo postopna, kjer je to možno. (1) prvi korak je vpeljava odprtih formatov, kar nam omogoči zamenljivost programske opreme (2) ko se formati uveljavijo, preselimo del delovnih postaj, s skrbno izbranimi uporabniki pionirji (3) ko razrešimo težave v nekritičnih okoljih, sledi celovit prehod.

3 Kriteriji za izbiro

3.1.1 Celovitost rešitve

Ali rešitev pokriva celotno področje, oziroma, če pokriva le del funkcionalnosti lastniške programske opreme, ali gre za del ki ga rabi večina uporabnikov?

3.1.2 Združljivost

Je programska oprema združljiva s formati, ki že obstajajo? Naš cilj je uporaba prostih formatov, a je zaradi obstoječih dokumentov nujno, da so programi kar se da združljivi tudi z obstoječimi formati.

3.1.3 Preprostost uporabe Če so programska oprema zadosti kriterijem celovitosti in združljivosti, ima prednost oprema z boljšim vmesnikom. Samo dober vmesnik ni dovolj, če prva dva kriterija nista zadostno izpolnjena.

3.1.4 Podpora slovenščini Programska oprema, ki je na voljo v slovenščini ima ob primerljivi kakovosti oz. zmogljivosti prednost pred ostalo programsko opremo.

4 Viri

 
o_seznamu.txt · Zadnjič spremenil/a: 2015/09/01 15:53 andrejv