wiki.lugos.si

Pri slovenjenju tipk na tipkovnici ne smemo biti preveč domoljubno naravnani in za vsako ceno prevajati vsako tipko v slovenski jezik. Osnovno načelo je, da skušamo uporabniku čim bolj pomagati in da bo lahko našel tipko na tipkovnici, če bo le-ta prebral ime, ki piše na tipki. Če predpostavljamo, da slovenski jezik v Linux distribucijah ne uporabljajo računalniški velemojstri, potem je težko, če napišemo, da naj pritisne dvigalko in mislimo na tipko <Shift>, ker bo potem uporabnik iskal, na kateri tipki piše “dvigalka”. Težko si je to ime tudi zapomniti, ker moraš poznati iz kot izhaja izvor besede. Dvigalka izhaja iz pisalnega stroja. Vsaka tipka na pisalnem stroju je imela kladivce. Na vsakem kladivcu sta bile dve črki, mala spodaj v običajnem položaju in pa velika črka v višjem položaju. Če si želel pritisniti veliko črko, si pritisnil tipko dvigalka in s tem mahansko dvignil valj, ko pa si s tipko črke udaril po valju, je le-ta zaradi dvignjenosti valja udarila v višjem položaju tipke. Sedaj se samo vprašamo ali je smiselno preprostega človeka siliti v poznavanje nastanka vsake tipke na tipkovnici, da si bo lahko zapomnil slovensko ime tipke. Osnovna ideja je, da uporabniku čim bolj olajšamo delo.

Vse tipke, ki so na tipkovnici poimenovane z angleškimi izrazi ne slovenimo. V to kategorijo spadajo: <Ctrl>, <Shift>, <Alt>, <Alt-Gr>, <Tab>, <Caps Lock>, <Insert>, <Delete>, <Home>, <End>, <Page Up>, <Page Down>, <Pause>, <Esc> in vse tipke, kjer je na njih besedilo, vključno s funkcijskimi tipkami <F1>, … <F12>.

Slovenimo pa vse tipke, kjer na tipki ni besedila. Tako ne napišemo “left key” ali “down key”, “space”, “pipe”, “dolar sign” itd, ker teh izrazov ni na tipkovnici in bo uporabnik lažje razumel, katero tipko mora pritisniti. V to kategorijo spadajo: “preslednica” (space), “puščica levo” (left key), “puščica desno”, “puščica gor”, “puščica dol”, lojtra, dolar, evro, poševnica (ne backspace), oklepaj, zaklepaj, vprašaj, klicaj, manjše, večje, itd.

Unix programom ne zamenjujemo in ne slovenimo tipk. Nekateri programi (predvsem tisti, ki prihajajo iz Unix okolja) kot sta Vim in Emacs zapisujejo tipke drugače, kot je navada v večini programov. Na primer tipko <Ctrl>+A zapišejo kot C-A. Ker so to programi za napredne uporabnike in ker je to standard že desetletja, teh tipk ne prevajamo in jih tudi ne pretvarjamo v <Ctrl>+A, ampak jih lepo pustimo v slogu C-A.

Opomba: to je predlog slovenjenja tipk. Tisti, ki se s predlogom ne strinjate, prosim ne popravljate zgornjega besedila, ampak spodaj napišite svoj predlog.