wiki.lugos.si

Dokument še ni dokončen in se bo v prihodnje še spreminjal, zato redno spremljajte spremembe.

Smernice so nastale na osnovi smernic za prevajanje KDE. Ker je večina navodil uporabnih za vse projekte in je že doslej marsikateri projekt uporabljal te smernice, so smernice postale del splošnih navodil za slovenjenje, posebnosti pri prevajanju KDE pa so bile oziroma še bodo umaknjene v razdelek namenjen KDE.

Prosta programska oprema se prevaja že precej let in v tem času je včasih skromna zbirka prevodov zrasla na več desettisoč v slovenščino prevedenih sporočil. Pri tolikšni količini sporočil je vseeno treba paziti na pravilnost in usklajenost prevodov, saj danadanes le redkokdo uporablja programe iz enega samega namizja ali projekta. Te projekte prevaja več skupin, zato je tukaj nekaj smernic, ki lahko pomagajo da so prevodi prostih programov usklajeni.

Smernice so bile dodatno urejene, dodani so bili primeri uporabe in najpogostejše napake.

Dodatna pomoč:

• Kako začeti
• Pojmovnik

Imen programov, ki jih navadno kličemo iz ukazne lupine, ne prevajamo!
V to skupino sodijo programi katerih ime sovpada z imenom izvedljive datoteke: date, make …

Ne prevajamo imen registriranih blagovnih znamk!
Mednje sodijo programi kot so Microsoft Word, Adobe Acrobat …

Prevajamo programe s splošnimi imeni!
Sem sodijo programi, ki jih navadno kličemo prek drevesa menijev, ne pa iz ukazne lupine Slikar (meni) - kpaint (ukaz) Kalkulator (meni) - kcalc (ukaz)

Ne prevajamo imen programov, ki niso splošna imena!
Sem sodijo imena, ki jih lahko prevedemo samo umetno, saj beseda ali sklop besed ne pomeni ničesar ali pa pomen nima smisla. Kword Sound Juicer

Kratica ima prednost pred drugimi oblikami!
Sem sodijo splošno znane kratice CD, DVD, IP, ADSL, DHCP…, ki jih puščamo v originalni obliki, po potrebi pa jih sklanjamo skladno s pravili slovenskega jezika. To na kratko pomeni, da za kratico napišemo vezaj (-) in potem nadaljujemo s sklanjanjem.

• CD, CD-ja, CD-jem
• ADSL, ADSL-a, ADSL-om

Za določanje pravil množinskih oblik jezikov so uporabljeni različne rešitve Glavni sta dve gettext in posebna oblika, ki jo uporablja KDE.

KDE:

_n: %n file\n
%n files 
%n datotek\n
%n datoteka\n
%n datoteki\n
%n datoteke 

Pomeni, da je prva vrstica niz za 0, 5, 6, 7, 8, 9 in več datotek, druga za 1, 101, 201 … datoteko, tretja za 2, 102, 202 datoteki in zadnja za 3, 4, 103, 104, 203 … datoteke.

Gettext izraz za množinske oblike:

„Plural-Forms: nplurals=4; plural=(n%100==1 ? 1 : n%100==2 ? 2 : n%100==3 || n%100==4 ? 3 : 0)\n“

Tako potem v po datoteki prevajamo npr:

msgid “%d file“
msgid_plural “%d files“
msgstr[0]
msgstr[1]
msgstr[2]
msgstr[3] 
“%d datotek“
“%d datoteka“
“%d datoteki“
“%d datoteke

Podatkovni nizi v oklepaju %(besedilo)d, se ne prevajajo. To so spremenljivke, ki se v programu spreminjajo. So v pomoč prevajalcu, da lažje prevaja.
Primer: “%(files)d were changed %(days)d ago.” → “Datoteke %(files)d so bile spremenjene pred %(days)d dnevi.”

Medtem ko se besedila v “quot” oznaki prevajajo.
Primer: “Click on "Workview" button.” → “Kliknite na gumb "Delovni pogled"”

Ta poteka tako, da računalniku podajamo ukaze v drugi osebi ednine.
Primer: Odpri, Shrani, Zbriši, Izreži, Zapri …

Računalnik pa nas sprašuje v tretji osebi množine.
Primer: Izberite, Vnesite …

Trajajoča dejanja se prevedejo kot nedoločena.
Primer: Connecting… → Povezovanje …

Računalnik je stroj in ne oseba, torej se, če se le da, uporablja brezosebno obliko.
Primer: „Cannot save your settings“ se prevede v „Nastavitev ni bilo mogoče shraniti.“ in ne „Vaših nastavitev nisem mogel shraniti.“

Vrstni red besed v povedi običajno ni isti kot v angleščini. V slovenščini se običajno zahteva, da se pomembna beseda zapiše kot zadnja.
Primer: “Only fonts may be installed.” se prevede “Nameščene so lahko samo pisave.”

Pospeševalnik je tipka (črka), ki je prirejena določenemu ukazu v meniju uporabniškega vmesnika. Z njeno pomočjo lahko hitreje dostopamo do želenega ukaza. Navadno je prva črka ukaza, prepoznamo jo po tem, da je podčrtana.

Če je le mogoče, naj se uporabi isti pospeševalec kot v angleščini.
V splošnih smernicah za GUI piše, da naj bi bili za pospeševalnike uporabljani samo asci znaki, pa še to le tisti, ki so normalno široki in ne gredo pod osnovno črto (odpadejo torej č, ž, š ter tudi i, j, g, y, l,..)

Stavkov ne začnemo s ČE' - pišemo “V primeru, da …”

Slovenščina v nikalnih stavkih postavi predmet v rodilnik
Primer: Imam hišo in avto (tožilnik), nimam pa jadrnice (rodilnik).

“Dvojina pred dvema tednoma” je pravilno, “pred dvemi tedni” je nezaslišano grdo.

Če “grem NA …”, potem “prihajam S …”. Če “grem V …”, potem “prihajam IZ …”.

Za piko je presledek. Tudi pri datumu.
Primer: “Novo leto je 1. 1. 2011.”

Tri pike se pišejo nestično, če pomenijo nadaljevanje stavka. Stično le, če pomenijo nadaljevanje besede.
Primer: “Shranjevanje …” in “Shranj…”

Pri vezalnem priredju je ni, ker njeno vlogo opravlja že veznik.
Primer: “Pridržite dvigalko ter kliknite gumb ta pa ta.”

Enako velja za ali … ali, bodisi … bodisi:
Primer: “Za nadaljevanje bodisi kliknite gumb „V redu“ bodisi pritisnite <Enter>.”

Vsi narekovaji (npr. „text“) se v slovenskem prevodu pišejo takole: »besedilo«

Za dvopičjem nadaljujemo z malo začetnico.
Primer: „V trgovini je treba kupiti: mleko, kruh in salamo.“

Za „your“ moramo v slovenščini uporabljati „svoj“
Primer: “Vnesite svoje ime”, “Našli boste svoje slike, … ”

Zaimke lahko izpuščamo, ko je jasno o čem teče beseda.
Primer: „Cannot save your settings“ se prevede v „Nastavitev ni bilo mogoče shraniti.“

Ne misliti, da je treba je preveč pogovorno in ne nadomeščajte ga s potrebno. To zadnje se namreč veže s samostalnikom, treba je pa je glagolska zveza, podobno, kot če bi rekli moramo, zato ji vedno sledi nedoločnik. S tem tudi preverimo, če nismo morda napačno uporabili potrebno.
Primer: “Za uspeh je potrebno znanje in nekaj sreče, predvsem pa je treba delati.”

Besedo „prosim“, ponavadi ne pišemo. Lahko pa uporabimo tudi obliko „Prosimo“.
Primer: „Please select your Timezone.“ → “(Prosim/Prosimo) Izberite časovni pas.“

Imena sklanjamo po pravilnih sklanjatvah. Npr. “Ubuntu” sklanjamo po prvi moški sklanjatvi s podaljševanjem z j; tako kot besede Malibu, Nehru, amandma … Kadar bi radi ohranili Ubuntu v prvem sklonu, se večinoma to da storiti z obračanjem stavka.

Ne mešati 3. in 5. sklona pri pridevniku moškega spola!
Kadar je predlog pri, v, na ipd., sta pridevnik in zaimek brez u-ja – motimo se zato, ker ga samostalnik ima.
Primer: “Svojemu kolegu dam torto.” - “Pri svojem kolegu jem torto.”

Pridevniki, ki se končajo na -en, -av, -at, -ast, se stopnjujejo z bolj/manj in ne z obrazili -ši, -ejši.
Primer: „najbolj pameten“ je pravilno, „najpametnejši“ je napačno.

Prilastki, so postavljeni drugače kot v angleščini.
Primer: “Application supports JPEG files only.” → “Program podpira samo datoteke JPEG.”
Pazite: datoteke JPEG, ne JPEG datoteke