wiki.lugos.si

Dokument še ni dokončen in se bo v prihodnje še spreminjal, zato redno spremljajte spremembe.

Smernice so nastale na osnovi smernic za prevajanje KDE. Ker je večina navodil uporabnih za vse projekte in je že doslej marsikateri projekt uporabljal te smernice, so smernice postale del splošnih navodil za slovenjenje, posebnosti pri prevajanju KDE pa so bile oziroma še bodo umaknjene v razdelek namenjen KDE.

Prosta programska oprema se prevaja že precej let in v tem času je včasih skromna zbirka prevodov zrasla na več desettisoč v slovenščino prevedenih sporočil. Pri tolikšni količini sporočil je vseeno treba paziti na pravilnost in usklajenost prevodov, saj danadanes le redkokdo uporablja programe iz enega samega namizja ali projekta. Te projekte prevaja več skupin, zato je tukaj nekaj smernic, ki lahko pomagajo da so prevodi prostih programov usklajeni.

Smernice so bile dodatno posodobljene, dodani so bili primeri uporabe in najpogostejše napake.

Dodatna pomoč:

• Kako začeti
• Pojmovnik

Imen programov, ki jih navadno kličemo iz ukazne lupine, ne prevajamo!
V to skupino sodijo programi katerih ime sovpada z imenom izvedljive datoteke: date, make…

Ne prevajamo imen registriranih blagovnih znamk
Mednje sodijo programi kot so Microsoft Word, Adobe Acrobat…

Prevajamo programe s splošnimi imeni
Prevajamo imena programov, ki sodijo med splošna imena. Sem sodijo programi, ki jih navadno kličemo prek drevesa menijev, ne pa iz ukazne lupine

• Slikar (meni) - kpaint (ukaz)
• Kalkulator (meni) - kcalc (ukaz)

Ne prevajamo imen programov, ki niso splošna imena
Sem sodijo imena, ki jih lahko prevedemo samo umetno, saj beseda ali sklop besed ne pomeni ničesar ali pa pomen nima smisla. Kword Sound Juicer

Kratica ima prednost pred drugimi oblikami
Sem sodijo splošno znane kratice CD, DVD, IP, ADSL, DHCP…, ki jih puščamo v originalni obliki, po potrebi pa jih sklanjamo skladno s pravili slovenskega jezika. To na kratko pomeni, da za kratico napišemo - in potem nadaljujemo s sklanjanjem.

• CD, CD-ja, CD-jem
• ADSL, ADSL-a, ADSL-om (je to adsl ali adeesel??? - sklanja se drugače)

Na voljo sta dve rešitvi, ngettext in rešitev, ki je posebnost KDE. KDE:

Pomeni, da je prva vrstica niz za 0, 5, 6, 7, 8, 9 in več datotek, druga za 1, 101, 201 … datoteko, tretja za 2, 102, 202 datoteki in zadnja za 3, 4, 103, 104, 203 … datoteke.

“Plural-Forms: nplurals=4; plural=(n%100==1 ? 1 : n%100==2 ? 2 : n%100==3 || n%100==4 ? 3 : 0)\n”
Tako potem v po datoteki prevajamo npr:

Ta poteka tako, da računalniku podajamo ukaze v drugi osebi ednine, računalnik pa nas sprašuje v tretji osebi množine.

Odpri, Shrani, Zbriši, Izreži, Zapri … vendar Izberite, Vnesite … (odvisno od konteksta)

Trajajoča dejanja se prevedejo kot nedoločena.

Vsi narekovaji (npr. “text”) se v slovenskem prevodu pišejo takole:

»besedilo«

V programu KBabel je znak za » desni ALT+X in za « desni ALT+Y

Trem pikicam na koncu stavka dodamo še presledek med izrazom in pikicami, da se ločijo, razen ko ni dokončana beseda ali število.

Vrstni red besed v povedi običajno ni isti kot v angleščini. V slovenščini se običajno zahteva, da se pomembna beseda zapiše kot zadnja. Pazite tudi na prilastke, ki so postavljeni drugače kot v angleščini.

Pazite: datoteke JPEG, ne JPEG datoteke

Ti se pojavljajo v menijih in pogovornih oknih, povezanimi z manipulacijo z okni. Čeprav je možnih več različnih izrazov, se v KDE uporabljajo samo ti tukaj zaradi zaradi usklajenosti izrazov preko celotnega okenskega okolja.

Mail je pošta in e-mail je e-pošta, mailing pa je pošiljanje pošte. Posebna polja pa so: From = Od, To = Za, Subject = Zadeva, CC (Carbon Copy) = Kp (Kopijo prejme), BCC (Blind Carbon Copy) = Skp (Skrito kopijo prejme)

Ti izrazi so navedeni tukaj samo zaradi poenotenja izrazov skozi cel KDE. Seveda pa so pravilni tudi drugi prevodi, vendar se naj zaradi usklajenosti ne bi uporabljali.

V tem pismu, poslanem že lep čas nazaj in objavljeno na Lugosovi prevajalski listi, so lepo opisane osnovne smernice prevajanja. Pozorno si jih preberite.

On Sat, 6 May 2000, Miha Tomšič wrote:

V svojih prevodih večinoma uporabljam zelo osebno obravnavanje prevajanega
programa.
Torej program me nagovarja v drugi osebi ednine in se pritožuje nad
napakami v prvi osebi ednine.

In se ti potem, ko te računalnik takole ogovarja, stvar ne zdi neokusna? No ja, prvič je stvar gotovo zabavna, morda celo cel prvi teden. Ampak da bi naslednjih nekaj let moral to gledati? :)

Dobro, bom poskusil svojo prakso zbrati v nekaj točkah.

1) Personifikacija računalnika se mi zdi smešna. Približno v isti

kategoriji kot pogovarjanje z vrtnimi palčki. Če se le da, zato uporabljam brezosebno obliko. Na primer, sporočila:

“Cannot save your settings.”

Ne bom prevedel s stavkom

“Vaših nastavitev nisem mogel shraniti.” Huh? Pa sem se zelo mučil, vse registre sem napel, častna intelovska, kajne?

Namesto tega bom napisal:

“Nastavitev ni bilo mogoče shraniti.”

Izpustil sem tudi “vaših”, ker je očitno, o čigavih nastavitvah teče beseda.

In tako naprej. Res redki so primeri, ko je trpna oblika res nerodna; tiste rešujem vsakega posebej.

2) Za računalnik sem gospod in pričakujem, da me bo vikal. Zato stavka

“Please enter parameter value:”

ne bom prevedel z drugo osebo ednine

“Prosim vnesi vrednost parametra:”

ampak z drugo osebo množine:

“Prosim vnesite vrednost parametra:”

Pri “Prosim” nisem posebej strikten, enako dobro se mi zdi tudi “Prosimo”.

3) Nasprotno od prejšnje točke pa je računalnik moj hlapec, zato ga bom tikal:

“Save” = “Shrani”
“Search” = “Išči”

…

Verjetno sem še kaj pozabil, ampak za začetno kost bo upam dovolj. :) Lep pozdrav, Primož