wiki.lugos.si

This page is read only. You can view the source, but not change it. Ask your administrator if you think this is wrong.
====== Referenčni seznam proste programske opreme za nevladne organizacije ======
Različica: 2015-30-8

Referenčni seznam je nastal v okviru projekta mreže za vključujočo informacijsko družbo (NVO-VID).

Projekt “Vsebinska mreža nevladnih organizacij za vključujočo informacijsko družbo” delno financira
Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa
razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete “Institucionalna in administrativna
usposobljenost”; prednostne usmeritve “Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in
socialnega dialoga”.
{{ mreza_ess.png?300 |}}

[[O seznamu|Zakaj takšen seznam in kakšni o njegovi cilji?]]


===== Seznam A: Prosta programska oprema =====
Zamenjave za najpogosteje uporabljano lastniško programsko opremo, ki pokrivajo vsakdanje delo
NVO (e-pošta, brskanje po internetu, pisarniški programi, namizno založništvo, in podobno).
  * Pisarniška programska oprema
  * Brskalniki
  * Programi za delo z e-pošto
  * Programi za hipno komunikacijo, telefoniranje
  * Grafični programi
  * Namizno založništvo
  * Obdelava videa
  * Operacijski sistemi
  * Varnost





==== A.1 Pisarniška programska oprema ====
(urejevalnik besedil, preglednica, predstavitve)

Najpogosteje uporabljana programska oprema: Microsoft Office (Word, Excel, PowerPoint)

**Priporočena prosta programska oprema: //LibreOffice//** (https://www.libreoffice.org)

__Opis__: LibreOffice je programski paket, ki je od vseh pisarniških paketov (vključno s komercialnimi) po
zmožnostih še najbližji Micosoft Office. Odlikuje ga solidna podpora Microsoftovim formatom,
njegov vmesnik pa spominja na vmesnik, ki ga je uporabljal Microsoft Office pred prehodom na
trake (»ribbons«). Skupnost ki ga razvija je aktivna in v njej sodeluje tudi vrsta podjetij.
Paket je na voljo za vse pomembnejše operacijske sisteme (Windows, Linux).
Paket je v celoti preveden v slovenščino in ponuja tudi slovenski črkovalnik.

Postopnost prehoda: Je možna.

Prvi korak je dosledna vpeljava formata ODF, ki ga podpira tudi Microsoft Office. To omogoča
nebolečo zamenjavo paketa saj je združljivost zagotovljena. Več o formatu najdete v razdelku
Pisarniški dokumenti.

**Ostale zamenjave:**

**//OpenOffice.org//**: Veja prvotnega projekta OpenOffice.org, ki je ostala po odcepitvi LibreOffice.

**//Calligra Suite//**: Pisarniški paket iz okolja KDE na Linuxu, ki vsebuje še dodatne programe (za poročila,
risanje, načrtovanje in obdelavo podatkov)

**//AbiWord//**:



==== A.2 Brskalniki ====
Najpogosteje uporabljana programska oprema: Google Chrome, Mozilla Firefox, Internet Explorer,
Apple Safari, vgrajeni brskalniki na tablicah, telefonih.

**Priporočena programska oprema: //Mozilla Firefox//** (https://www.mozilla.org)

__Opis__: Firefox je eden najboljših brskalnikov ta hip in ima opazen delež med brskalniki. Njegove
prednosti so:
   * odprta koda
   * spoštovanje standardov
   * neodvisna organizacija, ki je zavezana spoštovanju zasebnosti in ne živi od zbiranja podatkov o navadah uporabnikov; ostali brskalniki so ali zaprti oziroma za njimi stojijo podjetja, ki služijo z oglaševanjem.
   * veliko število dodatkov
   * brskalnik je na voljo tudi za Android.

{{help-hint.png|}}Nasvet: Firefox postane zares uporaben z dodatki, ki jih ponuja res veliko. Priporočamo
predvsem dodatke ki izboljšajo varnost (npr. HTTPS Everywhere, Enigmail, NoScript, Adblock itd.).


==== A.3 Programi za delo z e-pošto ====
Pogosto uporabljana oprema: Microsoft Outlook (Windows), privzeti odjemalci na
telefonih/tablicah, spletni vmesniki (gmail)

**Priporočena zamenjava: //Mozilla Thunderbird//** (www.mozilla.org) - osebni računalniki,
Windows/Linux

__Opis__: Kljub razvitim spletnim vmesnikom, je priporočljivo imeti pri sebi vsaj kopijo sporočil, za kar
rabimo poštni program. Mozilla Thunderbird je dosegljiv tako na Windows in Linux, po krajšem
obdobju negotovosti, pa je razvojna skupnost spet aktivna.

{{help-hint.png|}}Nasvet: Najnovejše različice Thunderbirda ponujajo tudi vgrajeno podporo koledarjem, tako
da vam ni treba več nameščati dodatkov.

**Ostale zamenjave na Linuxu: //Evolution, Kontact//**

Čeprav je kar nekaj poštnih programov na voljo zastonj, pa jih je le nekaj zares prostih, večina na
Linuxu. Tam imajo uporabniki alternative, izmed katerih izstopata Evolution (ki je zaradi vmesnika
primeren za prestopnike z Outlooka) in Kontact, slednji predvsem v okolju KDE kot celovit
upravljalnik osebnih podatkov (PIM; adresar, pošta, koledar, itd.)

{{help-hint.png|}}Nasvet: Poskrbite vsaj za lokalno varnostno kopijo vaše pošte.


==== A.4 Programi za hipno komunikacijo, telefoniranje ====
Pogosto uporabljana oprema/storitve: Skype, Google Hangouts, Viber (telefoniranje), ICQ,
Facebook chat (sprotno sporočanje)

**Priporočene zamenjave:**

**//Firefox Hello//** (https://www.mozilla.org/sl/firefox/hello/) - za telefoniranje

__Opis__: Firefox Hello je dodatek (vtičnik) za Firefox, ki uporablja standarden protokol (WebRTC)
namesto zaprtega kot je to primer pri zastonjski storitvi Skype, tako da niste omejeni samo na
Firefox, ampak lahko uporabite vsak brskalnik ki ga podpira. Med dodatne prednosti spada, da
odprti protokol ni v lasti velike korporacije.

**//Pidgin//** (http://pidgin.im/),

__Opis__: Za sprotno sporočanje je alternativa uporabi zaprtih sistemov kot so Facebook Chat ali
Google Hangouts, uporaba preizkušenih odprtih formatov kot so XMPP, IRC in podobni. Ker ni
prevladujočega formata, mnogo stikov pa uporablja zaprte formate, priporočamo uporabo enega
izmed programov, ki poznajo več protokolov. Katerega izmed progamov izberete je odvisno
predvsem od okolja v katerem ga želite uporabljati. Tako je na primer v Linuxu KDE Telepathy dobro
integriran predvsem v okolje KDE, Empathy pa v okolje GNOME.

Največ platform pokriva Pidgin (vključno z Windows), ki ponuja tudi šifrirano komunikacijo, zato ga
priporočamo kot prvo izbiro.

**Alternative: //Empathy//** (https://wiki.gnome.org/Apps/Empathy), **//KDE Telepathy//**
(https://userbase.kde.org/Telepathy)


==== A.5 Grafični programi ====
Najpogosteje uporabljana programska oprema:
Adobe Photoshop (obdelava slik)
Adobe Illustrator, Corel Draw (ilustracije)

**Priporočene zamenjave:**

**//GIMP//** (obdelava slik) (http://www.gimp.org)

__Opis__: Zmogljiv program za obdelavo slik, ki zmore kar nekaj stvari, ki jih sicer pričakujemo le od
Photoshopa. Njegov vmesnik zahteva nekaj prilagajanja, a je učinkovit ko ga enkrat osvojimo.
Program je na voljo na Linuxu in Windows, preveden pa je tudi v slovenščino.

**//Krita//** (slikanje) (http://www.krita.org)

__Opis__: Program za slikanje, ki premore osupljivo število čopičev in bolj prijazen vmesnik kot GIMP.
Izvira iz pisarniškega paketa Calligra Office, na voljo je tudi na Windows, v razvoju pa je tudi
različica na dotik. Program je preveden v slovenščino, okrog njega pa se je nabrala zavidljiva
skupnost umetnikov, ki ustvarjajo z njo.

**//Inkscape//** (ilustracije) (http://inkscape.org)

__Opis__: Program za ustvarjanje vektorskih ilustracij, ki shranjuje slike v spletnem formatu SVG. Sicer
ni tako zmogljiv kot npr. Adobe Illustrator, a njegov nabor funkcij močno presega potrebe navadnih
uporabnikov in omogoča izdelavo kompleksnih grafik.


==== A.6 Namizno založništvo ==== 

Najbolj razširjeni programi: Microsoft FrontPage, Adobe Indesign,

**Priporočena zamenjava: //Scribus//** (www.scribus.net)

__Opis__: Zelo zmogljiv, a prost založniški program, ki ga je moč uporabiti tudi za resne projekte.
Zahteva nekaj več vložka v učenje zaradi obilice zmožnosti. Priporočamo ga NVO, ki same
oblikujejo/stavijo tiskovine.

==== A.7 Obdelava videa ====
Najpogosteje uporabljana programska oprema: Adobe Premiere

Priporočene zamenjave: Blender VSE (https://www.blender.org/),

Blender je sicer orodje za ustvarjanje v 3D, a vsebuje tudi urejevalnik videa (Blender Video
Sequence Editor). Je nekoliko težji za uporabo zaradi nekaterih posebnosti, a je na voljo tudi na
Windows v nasprotju s KDEnlive.

Alternativa: KDEnlive (https://kdenlive.org/), uporabniku prijazen, a solidno zmogljiv program,
vendar ni na voljo na Windows, kar omejuje njegov doseg. KDEnlive je odlična alternativa, če
uporabljate Linux.

Ostale alternative: Cinerella, OpenShot




==== A.8 Operacijski sistemi ====
**a.) Namizni operacijski sistemi:**
Najpogosteje uporabljani operacijski sistemi: Microsoft Windows, Apple MacOS X

**Priporočena zamenjava: //ustrezna namizna distribucija Linuxa//**

Na voljo so številne distribucije Linuxa, ki se razlikujejo po namembnosti (namizje, strežnik,...),
izboru programske opreme in podpori.

Za NVO so primernejše distribucije, ki poudarjajo preprostost uporabe, izpostaviti velja
predvsem Ubuntu/Kubuntu in OpenSuse.

**b.) Mobilni operacijski sistemi:**
Najpogosteje uporabljani sistemi: Android, Apple iOS

**Priporočena zamenjava: //Cyanogenmod//** (www.cyanogenmod.org/) namesto Androida

__Opis__: Najpogosteje uporabljani sistemi so ali povsem zaprti (iOS), ali pa globoko integrirani z
oglaševalskim podjetjem (Android). Cyanogenmod ponuja prosto alternativo na osnovi Androida,
brez obveznih elementov integracije z Googlovimi storitvami in z večjim nadzorom nad zasebnostjo
podatkov.

**Alternative: //FirefoxOS//** (https://www.mozilla.org/en-US/firefox/os/2.0/), **//Sailfish OS//** (le delno, saj je
vmesnik zaprta koda, a je podlaga odprta (Mer) (www.jolla.com)

__Opis__: Alternativna operacijska sistema ponujata nove rešitve, a sta v Sloveniji žal še težje dosegljiva.
Če je namestitev Cyanogenmoda ali uporaba drugačnega telefona prevelik skok za vas,
izberite telefon s čimmanj nameščene »navlake« in dobro poskrbite za varnost. Še vedno pa
lahko namestite nekatere proste programe, na primer brskalnik Firefox


==== A.9 Varnost ====
**Šifriranje podatkov: //GnuPG//** (https://gnupg.org/)

V kombinaciji z vtičniki v Thunderbirdu lahko šifrirate/podpišete vašo e-pošto.

Vtičnik za Thunderbird: Enigmail (http://enigmail.net )



==== A.10 Podporni programi ====
Programi, ki so namenjeni podpori delovanju društva, kot na primer finance, konference in
podobno.

Programi iz te skupine lahko nadomeščajo nekatere storitve.
  * Računovodstvo
  * Oddaljeni sestanki
=== A.10.1 Računovodstvo ===
Priporočena aplikacija: GNU Cash (http://www.gnucash.org/)

__Opis__: Zelo zmogljiv in na voljo tudi na Windows. Nekoliko zahteven vmesnik. Zahteva znanje
računovodstva.

**Alternativa: //KmyMoney//** (https://kmymoney.org/)

Preprostejša alternativa, ki pa je sedaj eksperimentalno na voljo tudi na Windows.

**//Skrooge//**: še preprostejši vmesnik, a manj zmogljiv. Na voljo je samo na Linuxu in potrebuje grafično
okolje KDE.
=== A.10.2 Oddaljeni sestanki ===
Najbolj razširjena programska oprema: TeamSpeak, Microsoft Lync, Skype

Priporočena programska oprema: Jitsi (www.jitsi.org)




===== Seznam B: Proste storitve oziroma lokalne zamenjave zanje =====
Zamenjave za storitve v oblaku, ki pa jih lahko sami nadziramo ali celo sodelujemo pri njihovem
razvoju. V nasprotju s predhodnim seznamom (A), so te storitve v celoti v oblaku.
  * Shranjevanje v oblaku in deljenje datotek
  * E-pošta, koledar, imeniki
  * Zemljevidi, navigacija
  * Družabna omrežja

==== B.1 Shranjevanje v oblaku in deljenje datotek ====
Najpogosteje uporabljano: Dropbox, Google drive

**Priporočene proste zamenjave:**

**//Seafile//** (za preprosto deljenje datotek) (https://www.seafile.com/)

__Opis__: Nadomestek spletne storitve Dropbox (souporaba datotek), s tremi vmesniki: spletnim,
namiznim in mobilnim.

**//ownCloud//** (zmogljiva rešitev, za datoteke, dokumente, koledarje, imenike ...)
(https://owncloud.org/)

__Opis__: ownCloud je preprost za uporabo, a hkrati zelo zmogljiv »oblak«, ki ga lahko sami namestimo,
ali pa izberemo zaupanja vredno podjetje, ki ga gosti za nas. Zaradi zmožnosti zahteva nekaj dela s
strani administratorja, ponuja pa hranjenje več vrst datotek in dokumentov, podpira vstavke za
koledarje in imenike, in podobno. Uporabljajo ga tudi v zelo velikih organizacija kot je npr. CERN ali
nekaj nemških univerz.

OwnCloud ima preprost vmesnik, na voljo pa so tudi aplikacije za pametne telefone in tablice.

{{help-hint.png|}}Nasvet: Namestite novejše različice ownClouda (8+), saj so se razvijalci posvetili izboljšanju
varnosti.



==== B.2 E-pošta, koledar, imeniki ====
Najpogosteje uporabljani odemalci: gmail, yahoo

Najpogosteje uporabljani strežniki: Microsoft Exchange

**Priporočilo:** Če imate znanje in vire, postavite strežnik sami, če ne, pa izberite storitev, ki jo nudi ponudnik ki
mu zaupate in skrbi za zasebnost uporabnikov. Bodite pozorni tudi na zakonodajo ki velja v državi vašega ponudnika.

**//Priporočeni spletni vmesnik: Roundcube//** (https://roundcube.net/)
Sistemskim administratorjem, ki vzpostavljajo spletni vmesnik za pošto, priporočamo Roundcube.
Gre za prost poštni vmesnik, ki teče na standardni podlagi LAMPP, in ponuja vmesnik ki je po videzu
podoben namiznim odjemalcem. Na voljo je tudi vstavek za ownCloud (glej Shranjevanje v oblaku
in deljenje datotek).

**//Priporočeni strežniki//**:

Open Xchange (http://www.open-xchange.com)

__Opis__: Alternativa strežniku Microsoft Exchange, z nekaj dodatki.

**//Kolab//** (https://kolab.org)

__Opis__: Kolab je zmogljiv strežnik, ki poleg pošte ponuja še koledar, opravila, itd.
Podjetje ponuja tudi najem e-računa, tako da se lahko po želji izognemo lastni postavitvi in
vzdrževanju strežnika.



==== B.3 Zemljevidi, navigacija ====
Najpogosteje uporabljane: Google maps

**Priporočena zamenjava ali vsaj dopolnilo: //Openstreetmap//** (www.openstreetmap.org)

__Opis__: Zemljevid, ki ga gradijo prostovoljci. Kjer je pokritost dobra, je pogosto zelo natančen in
ažuren (med prvimi po katastrofalnih dogodkih). Prednost projekta je licenca, ki omogoča široko
uporabo zemljevidov. Novost je navigacija, ki jo Openstreetmap ponuja od letos (2015).

{{help-hint.png|}}Nasvet: Sodelovanje pri izgradnji zemljevidov je zabavno! Pridružite se mu, če ne drugače s
popravki! Navodila najdete na spletni strani projekta. Tudi Slovenija je marsikje že zelo dobro
pokrita.



==== B.4 Družabna omrežja ====
Najpogosteje uporabljano: Facebook, Twitter, Instagram, LinkedIn ...

**Priporočilo**: Ker omrežja trenutno še nimajo dovolj resne alternative, v prvi fazi priporočamo
skrben nadzor nad nastavitvami zasebnosti in premislek o tem, kaj objavljamo. Trenutno kaže da
Twitter bolj spoštuje zasebnost kot Facbook, zato mu dajemo prednost.

**Alternativno omrežje: //Diaspora//** (https://diasporafoundation.org/)

__Opis__: Alternativno družabno omrežje, ki želi konkurirati ostalim, a je bolj prosto kot ostali, omogoča
pa tudi hranjenje podatkov na lastnih strežnikih. Ideja obeta veliko, a po začetni medijski
pozornosti je rast skromna (a konstantna). V tem trenutku ga še ne moremo razglasiti za
priporočeno družabno omrežje.

===== Seznam C: Referenčni seznam odprtih formatov =====
  * Pisarniški dokumenti
  * Izmenjava dokumentov
  * Grafične datoteke
  * Avdio in video formati


==== Pisarniški dokumenti ====
Večina dokumentov, ki se urejajo se izmenjuje v formatu Microsoft Word (.doc za starejše
različice, .docx za novejše različice. Ker formata nista prosta, priporočamo uporabo:
**OpenDocument format (ODF)**, ali daljše OASIS Open Document Format for Office Applications
(ISO/IEC 26300) (https://www.oasis-open.org/committees/office/)

Format podpirajo naslednji bolj razširjeni programi:
    * Microsoft Office 2007 SP 2 ali novejši
    * LibreOffice
    * OpenOffice.org
    * Google Drive
    * Calligra Office
Podroben spisek si oglejte na strani https://en.wikipedia.org/wiki/OpenDocument.
Format sestavljajo zapisi za dokumente (odt), preglednice (ods), predstavitve (odp), grafike (odg),
in formule (odf).

Nasvet: Z uporabo formatov ODF zagotovite, da lahko tudi uporabniki prostih programov
berejo in urejajo vaše datoteke. In da pri tem ne bo prišlo do porušitve oblikovanja, izginotja
elementov in podobnih nevšečnosti.

==== Izmenjava dokumentov ====
**//Portable Document Format (PDF)//** (ISO 32000-1)

Format, ki ga je razvilo podjetje Adobe in je namenjen izmenjavi končanih dokumentov. Bralniki
PDF so na voljo na veliki večini operacijskih sistemov in naprav, tudi v brskalnikih. Kljub nekaterim
pomanjkljivostim, je format dovolj odprt da so zanj na voljo prosti bralniki. Izvoz vanj podpira veliko
število lastniških kot tudi odprtih programov.

Nasvet: Ko pošiljate dokumente, ki naj se ne bi več spreminjali, izberite format PDF. Poleg
tega, da ga bodo lahko brali vsi uporabniki, s tem zagotovite enak videz dokumenta povsod,
kar pri mnogih drugih formatih ni samoumevno.

==== Grafične datoteke ====
**//Portable Network Graphics (PNG)//** (ISO/IEC 15948:2004)

Format, ki je bil razvit z namenom, da odpravi pomanjkljivost formata GIF (tehnične in patentne).
Ponuja pravi 24-bitni zapis barv in ni obremenjen s patentnimi zahtevki.
Podpirajo ga vsi sodobni grafični programi, ki ga znajo uvažati/izvažati, prav tako vsi spletni
brskalniki.

{{help-hint.png|}}Nasvet: Ko izvažate sliko iz vašega priljubljenega programa ali ko objavite sliko na internetu,
izberite format PNG. Izogibajte se GIF, ne samo zaradi zaprtosti formata, ampak tudi slabše
kvalitete.

{{help-hint.png|}}Nasvet: Za fotografije je zaradi manjši velikosti datotek še vedno bolj primeren format JPEG.

**//Scalable Vector Graphic (SVG)//** (http://www.w3.org/Graphics/SVG/)
Format, ki ga je razvil konzorcij W3C, namenjen pa je (bil) vektorski grafiki na internetu. Ker gre za
standardiziran zapis, so ga posvojili tudi izdelovalci programov, na primer Inkscape. Danes ga
podpirajo vsi sodobni brskalniki, vanj pa zna izvažat večina profesionalnih grafičnih programov.

{{help-hint.png|}}Nasvet: Tudi če ste ilustracije naredili v kakšnem lastniškem programu, ga vsaj na koncu
izvozite tudi v SVG. Tako bodo vaše delo lahko uporabili tudi uporabniki proste programske
opreme.



==== Avdio in video formati ====
**Video:**

**//VP8/9//**

Video format, ki ga je razvil Google in je primarno namenjen pretoku prek interneta (npr. YouTube).
Najpogosteje se ga najde v kontejnerskih formatih WebM (.webm) in Matroska (.mkv, .mk3d,
.mka, .mks).
Naj bi bil neobremenjen s patenti oz. naj bi ti bili na voljo brezplačno. Temu nasprotuje konzorcij
MPEG, ki ima interese v lastnem patentnem portfelju.
Podpirajo ga vsi sodobni programi za predvajanje in urejanje videov.

//Alternativi://

**//Theora//** (http://www.theora.org)

Theora je format, ki ga je razvila Xiph.org Foundation in je pred VP8 bil najpriljubljenejši format za
shranjevanje videov.
Najpogosteje se ga najde v kontejnerskem formatu Ogg (.ogv, .ogg) ter Matroska. Sicer izvira iz VP3
formata, v katerem ima On2 patente, vendar ima Xiph.org z On2 neomejeno patentno licenco, tako
da so uporabniki povsem varni s te strani.
Podpirajo ga vsi sodobni programi za predvajanje in urejanje videov.

**//FFV1//** (https://ffmpeg.org/~michael/ffv1.html)
FF Video Codec 1 je povsem prost in zelo sofisticiran odprt format za shranjevanje videov. Za razliko
od vseh drugih na tem seznamu, nima izgube kvalitete pri kompresiji. Zaradi tega in drugih
tehničnih razlogov je idealen za dolgoročnejše digitalno arhiviranje in urejanje. Uporablja ga tudi
vedno več narodnih arhivov po svetu.
Podpirajo ga vsi sodobni programi za predvajanje in urejanje videov.

**Glasba:**

**//Vorbis//** (http://www.vorbis.com/)

Ogg Vorbis je odprti format, ki ga je Xiph.org razvil kot odgovor na MP3. Za razliko od MP3 ni
obremenjen s patenti in zato ga lahko prosto uporabljamo.
Sicer uporablja drugačen pristop k kompresiji kot MP3, vendar je kvaliteta zvoka primerljiva, po
nekaterih testih celo boljša.

Najpogosteje se ga najde v kontejnerskem formatu Ogg (.ogg, .oga), skupaj z video formati se
pogosto pojavlja tudi v Matroska kontejnerjih.
Podpirajo ga vsi sodobni programi za predvajanje in urejanje glasbe in zvoka.

**//FLAC//** (glasba, brez izgube kvalitete)
FLAC [Free Lossless Audio Codec] je odprti format, ki nima izgube kvalitete pri kompresiji. Zato je
idealen za arhiviranje ali za poslušanje zvoka, pri katerem je bolj pomembna kvaliteta kot velikost
datoteke. Računajte približno 0,5 MiB na 1 minuto zvoka, če shranite zvok v .flac datoteko. Pogosto
pa se pojavlja, skupaj z video formati, tudi v kontejnerjih kot sta Ogg in Matroska. Kot z vsemi
Xiph.org formati, je tudi FLAC prost patentov oz. potrebe po nakupu licenc.
Podpirajo ga vsi sodobni programi za predvajanje in urejanje glasbe in zvoka.

**//Opus//** (pretočni avdio) (http://www.opus-codec.org/) (IETF RFC 6716)
Trenutno najboljši in najbolj vsestranski odprti avdio format za pretok spletnih vsebin – od
enostavnih VoIP telekonferenc do poslušanja koncerta v živo. Uporablja ga npr. tudi YouTube.
Soustvarila sta ga Internet Engineering Task Force (IETF) in Xiph.org ter je prost patentov oz.
potrebe po nakupu licenc.

Datoteke s končnico .opus vsebujejo zvok shranjen v tem formatu. Pojavlja se pa pogosto tudi v
kontejnerjih kot sta Ogg in Matroska.

Podpirajo ga vsi sodobni programi za predvajanje in urejanje glasbe in zvoka.