wiki.lugos.si

This page is read only. You can view the source, but not change it. Ask your administrator if you think this is wrong.
===== 1 Uvod =====

====1.1 Razlogi za izdelavo referenčnega spiska====
Pri vzpostavljanju informacijske infrastrukture se nevladne organizacije (NVO) srečujemo z več
ovirami, med katerimi sta ključni naslednji:

(1) omejeni človeški viri in znanje informatike v samih organizacijah

(2) omejeni finančni viri organizacij, ki močno omejujejo zmožnost najema ali nakupa potrebne
opreme ali storitev

Dodatne ovire lahko predstavljajo naslednji dejavniki:

(3) omejen nabor ponudnikov storitev ali opreme, ki ustrezajo etičnim ali drugim opredelitvam
organizacije

(4) zakonske zahteve (zasebnost, varovanje podatkov)

(5) zahteve deležnikov s katerimi NVO poslujejo (vlada, javni organi, druge nevladne organizacije)

=== 1.1.1 Omejeni viri in znanje ===
Ker večina organizacij nima na voljo kadra z ustrezno izobrazbo ali izkušnjami iz informatike, so
odločitve pogosto sprejete na podlagi osebnih izkušenj (preferenc) ali po nasvetu znancev z več
izkušnjami. Rezultat takšnega odločanja je uporabna »poznane« programske opreme (opreme, ki jo
odločevalci ali izvajalci poznajo od doma ali/in iz službe), ne glede na primernost opreme in
storitev.

V boljšem položaju so le nekatere mednarodne organizacije, saj imajo v svoji glavni pisarni več
osebja, ki pogosto vključuje tudi informatike. Ti potem lahko nudijo podporo in rešitve tudi
lokalnim izpostavam.
=== 1.1.2 Omejeni finančni viri ===
Kljub popustom za NVO, ki jih nudijo nekateri ponudniki, predstavlja strošek programske opreme
še vedno opazen delež izdatkov za informatiko, še posebej v primerih ko gre za uporabo rabljene
opreme ali prejete donacije strojne opreme, ko je strošek strojne opreme precej nižji od stroške
programske. Hkrati lahko posamezen ključen program močno poveča stroške, saj so specializirani
programi pogosto sorazmerno dragi. Ne smemo tudi pozabiti na stroške nadgrajevanja in stroškov
zaradi ukinitve podpore starejši strojni opremi.

V Sloveniji še spletna stran ni vedno sama po sebi umevna, za kompleksnejše rešitve pa so tudi
največje NVO odvisne od pridobitve namenskega financiranja.
=== 1.1.3 Omejen nabor sprejemljivih ponudnikov ===
Kljub velikemu številu ponudnikov na trgu, tako globalnih kot tudi regionalnih, se lahko nevladne
organizacije znajdejo v situaciji, ko od nekaterih (ali pa celo večine) ponudnikov zaradi etičnih ali
drugih razlogov ne morejo najeti ali kupiti izdelka oziroma storitve. Možni primeri vključujejo
razloge kot so:
  * sodelovanje ponudnika z državami in/ali organizacijami ki grobo kršijo človekove pravice, množično prisluškujejo itd. NVO lahko tako potencialno ogrozi življenja oseb s katerimi NVO sodeluje
  * zloraba položaja na trgu, še posebej v primerih ko nevladna organizacija sodeluje v postopkih zoper ponudnika ali pa sodeluje z ostalimi organizacijami ki so vključene v postopek

=== 1.1.4 Zakonske zahteve (zasebnost, varovanje podatkov) ===
Mnogi ponudniki storitev imajo sedež ali podružnice v državah ki tako po slovenski ali zakonodaji
EU ne nudijo zadostnega pravnega varstva pred zlorabo osebnih podatkov. To vključuje tako
nepooblaščeno predajo podatkov tujim službam kot tudi podjetjem z namenom izkoriščanja
podatkov kot vira zaslužka.
=== 1.1.5 Zahteve deležnikov s katerimi NVO poslujejo ===
Zahteve deležnikov (javna uprava, druge NVO ...) pogosto omejujejo izbor programske opreme in
storitev. Nekaj primerov za ilustracijo:
   * država ali ponudnik storitev zahteva določene formate datotek, ki jih želena (prosta) rešitev ne podpira; NVO posledično ne more zamenjati rešitve ali pa vsaj ne v celoti
   * druge NVO uporabljajo nezdružljive formate, kar omejuje NVO, ki želi izvesti prehod, saj mora še vedno ohraniti vsaj nekaj združljive programske opreme
   * posamezniki ki jim NVO želi pomagati, uporabljajo lastniško opremo; da jih ne izključi iz kroga oseb, ki jim pomaga, mora imeti NVO združljivo programsko opremo

======2 Cilji ======
Cilji referenčnega spiska programske opreme za NVO so naslednji:
   * seznanitev NVO z obstoječo prosto opremo in storitvami ki bi lahko pokrile njihove potrebe
   * olajšanje izbora s celovitim spiskom, zbranim na enem mestu, in z oceno primernosti opozorilo na pasti zaprtih  storitev in pasti prehoda na novo programsko opremo
=== Odprti standardi, storitve in prosta programska oprema ===
Odprti standardi so standardi:
  * katerih specifikacija je objavljena in dostopna vsem pod enakimi pogoji
  * ki ne uporabljajo razširitev, ki niso odprti standardi
  * ki niso obremenjeni s patenti ali drugimi klavzulami in za katere obstaja več implementacij oziroma vsaj ena referenčna odprta implementacija[1].

Prosta programska oprema je programska oprema ki zadošča štirim kriterijem prostosti, kot jih
definira Free Software Foundation[2]:
  * Pravica poganjanja programa, za kakršnikoli namen (prostost 0)
  * Pravica preučevanja, kako program deluje, in prilagajanja svojim potrebam (prostost 1).
Predpogoj za to je dostop do izvorne kode.
Pravica do razširjanja izvodov, da lahko pomagate svojemu bližnjemu (prostost 2).
Pravica izboljšati program in javno izdati svoje izboljšave, da pridobi vsa skupnost (prostost
3). Predpogoj za to je dostop do izvorne kode.

Če želimo nadomestiti lastniško programsko opremo in storitve, moramo nadomestiti tri sklope:
(1) zamenjati zaprte (lastniške) formate z odprtimi
(2) zamenjati centralizirane storitve velikih korporacij z lastnimi storitvami ali storitvami drugih
organizacij in podjetij, katerih rešitve temeljijo na odprtih standardih in kodi
(3) zamenjati lastniško programsko opremo z odprto oziroma prosto programsko opremo.

2.2 Postopnost prehoda
Prehod na referenčni program ali storitev naj bo postopna, kjer je to možno.
(1) prvi korak je vpeljava odprtih formatov, kar nam omogoči zamenljivost programske opreme
(2) ko se formati uveljavijo, preselimo del delovnih postaj, s skrbno izbranimi uporabniki pionirji
(3) ko razrešimo težave v nekritičnih okoljih, sledi celovit prehod.
===== 3 Kriteriji za izbiro =====
==== 3.1.1 Celovitost rešitve ====
Ali rešitev pokriva celotno področje, oziroma, če pokriva le del funkcionalnosti lastniške
programske opreme, ali gre za del ki ga rabi večina uporabnikov?

==== 3.1.2 Združljivost ====
Je programska oprema združljiva s formati, ki že obstajajo? Naš cilj je uporaba prostih formatov, a
je zaradi obstoječih dokumentov nujno, da so programi kar se da združljivi tudi z obstoječimi
formati.

3.1.3 Preprostost uporabe
Če so programska oprema zadosti kriterijem celovitosti in združljivosti, ima prednost oprema z
boljšim vmesnikom. Samo dober vmesnik ni dovolj, če prva dva kriterija nista zadostno izpolnjena.

3.1.4 Podpora slovenščini
Programska oprema, ki je na voljo v slovenščini ima ob primerljivi kakovosti oz. zmogljivosti
prednost pred ostalo programsko opremo.


====== 4 Viri ======
[1] http://www.gnu.org/philosophy/free-sw.html

[2] https://fsfe.org/activities/os/def.html