slovenjenje:pravila
Differences
This shows you the differences between two versions of the page.
| Next revision | Previous revision | ||
| slovenjenje:pravila [2007/04/25 08:46] – Prenos s starega wikija jlp | slovenjenje:pravila [2025/12/07 18:36] (current) – andrej_v | ||
|---|---|---|---|
| Line 1: | Line 1: | ||
| ===== Pravila slovenjenja ===== | ===== Pravila slovenjenja ===== | ||
| - | ==== Imena programov | + | **Kot vsak wiki dokument tudi ta dokument nikoli ne bo povsem končan. Še več, upamo da ga bomo z vašo pomočjo v prihodnje še izboljševali.** |
| + | |||
| + | Smernice so nastale na osnovi smernic za prevajanje KDE. Ker je večina navodil uporabnih za vse projekte in je že doslej marsikateri projekt uporabljal te smernice, so smernice postale del splošnih navodil za slovenjenje, | ||
| + | |||
| + | Prosta programska oprema se prevaja že precej let in v tem času je včasih skromna zbirka prevodov zrasla na več desettisoč v slovenščino prevedenih sporočil. Pri tolikšni količini sporočil je vseeno treba paziti na pravilnost in usklajenost prevodov, saj danadanes le redkokdo uporablja programe iz enega samega namizja ali projekta. Te projekte prevaja več skupin, zato je tukaj nekaj smernic, ki lahko pomagajo da so prevodi prostih programov usklajeni. | ||
| + | |||
| + | Smernice so bile dodatno urejene, dodani so bili primeri uporabe in najpogostejše napake. | ||
| + | |||
| + | Dodatna pomoč: | ||
| + | * [[slovenjenje: | ||
| + | * [[slovenjenje: | ||
| + | |||
| + | |||
| + | ===== Računalnik je stroj ===== | ||
| + | Računalnik je **stroj** in ne oseba, torej se, če se le da, uporablja **brezosebno obliko**. | ||
| + | \\ Primer: //„Cannot save your settings“// | ||
| + | |||
| + | ==== Izogibanje prvi osebi ednine (jaz stavki) ==== | ||
| + | **Trajajoča dejanja** se prevedejo kot **nedoločena**. | ||
| + | \\ Primer: // | ||
| + | |||
| + | ==== Računalnik nas vika, mi pa njega ne ==== | ||
| + | === Velelniki === | ||
| + | Računalniku podajamo ukaze v **velelniku ednine**. | ||
| + | \\ Primer: //Odpri, Shrani, Zbriši, Izreži, Zapri// ... | ||
| + | |||
| + | Računalnik pa nam daje navodila v **velelniku množine**. | ||
| + | \\ Primer: //Izberite, Vnesite// … | ||
| + | |||
| + | === Vprašanja === | ||
| + | Popolna vprašanja vedno prevajamo z // | ||
| + | \\ Primer: //Do you realy want...// prevedemo z //**Ali res želite ...**// in ne //Res želite ...// | ||
| + | |||
| + | ==== Računalnik nima kaj prositi ==== | ||
| + | Besede // | ||
| + | Primer: //„Please select your Timezone.“// | ||
| + | |||
| + | ===== Posebnosti računalništva ===== | ||
| + | ==== Imena ==== | ||
| **Imen programov, ki jih navadno kličemo iz ukazne lupine, ne prevajamo!**\\ | **Imen programov, ki jih navadno kličemo iz ukazne lupine, ne prevajamo!**\\ | ||
| - | V to skupino sodijo programi katerih ime sovpada z imenom izvedljive datoteke: '' | + | V to skupino sodijo programi katerih ime sovpada z imenom izvedljive datoteke: '' |
| - | **Ne prevajamo imen registriranih blagovnih znamk**\\ | + | **Ne prevajamo imen registriranih blagovnih znamk!**\\ |
| - | Mednje sodijo programi kot so Microsoft Word, Adobe Acrobat... | + | Mednje sodijo programi kot so '' |
| - | **Prevajamo programe s splošnimi imeni**\\ | + | **Prevajamo programe s splošnimi imeni!**\\ |
| - | Prevajamo imena programov, ki sodijo med splošna imena. | + | Sem sodijo programi, ki jih navadno kličemo prek drevesa menijev, ne pa iz ukazne lupine |
| - | | + | '' |
| - | | + | '' |
| - | **Ne prevajamo imen programov, ki niso splošna imena**\\ | + | **Ne prevajamo imen programov, ki niso splošna imena!**\\ |
| - | Sem sodijo imena, ki jih lahko prevedemo samo umetno, saj beseda ali sklop besed ne pomeni ničesar ali pa pomen nima smisla. Kword Sound Juicer | + | Sem sodijo imena, ki jih lahko prevedemo samo umetno, saj beseda ali sklop besed ne pomeni ničesar ali pa pomen nima smisla. |
| ==== Uporaba kratic ==== | ==== Uporaba kratic ==== | ||
| - | **Kratica ima prednost pred drugimi oblikami**\\ | + | **Kratica ima prednost pred drugimi oblikami!**\\ |
| - | Sem sodijo splošno znane kratice CD, DVD, IP, ADSL, DHCP..., ki jih puščamo v originalni obliki, po potrebi pa jih sklanjamo skladno s pravili slovenskega jezika. To na kratko pomeni, da za kratico napišemo - in potem nadaljujemo s sklanjanjem. | + | Sem sodijo splošno znane kratice CD, DVD, IP, ADSL, DHCP…, ki jih puščamo v originalni obliki, po potrebi pa jih sklanjamo skladno s pravili slovenskega jezika. To na kratko pomeni, da za kratico napišemo |
| * CD, CD-ja, CD-jem | * CD, CD-ja, CD-jem | ||
| - | * ADSL, ADSL-a, ADSL-om (je to adsl ali adeesel??? - sklanja | + | * ADSL, ADSL-a, ADSL-om |
| + | |||
| + | ==== Posebne oznake v prevodih ==== | ||
| + | Podatkovni nizi v oklepaju %(besedilo)d, se ne prevajajo. To so spremenljivke, | ||
| + | Primer: //" | ||
| + | |||
| + | Medtem ko se besedila v " | ||
| + | Primer: //" | ||
| + | |||
| + | ==== Pospeševalniki ==== | ||
| + | Pospeševalnik je **tipka** (črka), ki je **prirejena** določenemu **ukazu** v meniju uporabniškega vmesnika. Z njeno pomočjo lahko hitreje dostopamo do želenega ukaza. Navadno je prva črka ukaza, prepoznamo jo po tem, da je podčrtana. | ||
| + | |||
| + | Če je le mogoče, naj se **uporabi isti pospeševalec** kot v angleščini.\\ | ||
| + | V splošnih smernicah za GUI piše, da naj bi bili za pospeševalnike uporabljani samo asci znaki, pa še to le tisti, ki so normalno široki in ne gredo pod osnovno črto (odpadejo torej č, ž, š ter tudi i, j, g, y, l,..) | ||
| + | |||
| + | |||
| + | ==== Množinske oblike ==== | ||
| + | |||
| + | Za prevajanje **množinskih oblik** jezikov so uporabljene različne rešitve. | ||
| + | Glavni sta dve: **gettext** in posebna oblika, ki jo uporablja KDE. | ||
| + | |||
| + | KDE: | ||
| + | _n: %n file\n | ||
| + | %n files | ||
| + | %n datotek\n | ||
| + | %n datoteka\n | ||
| + | %n datoteki\n | ||
| + | %n datoteke | ||
| + | |||
| + | Pomeni, da je prva vrstica niz za 0, 5, 6, 7, 8, 9 in več datotek, druga za 1, 101, 201 … datoteko, tretja za 2, 102, 202 datoteki in zadnja za 3, 4, 103, 104, 203 … datoteke. | ||
| + | |||
| + | Gettext izraz za množinske oblike: | ||
| + | „Plural-Forms: | ||
| + | |||
| + | Ta izraz se nato nastavi v programu za prevajanje (PoEdit, GTranslator). Ravno tako ga uporablja tudi Launchpad. Če kdo uporablja Virtaal, se zanj nastavlja izraz za množinske oblike v / | ||
| + | |||
| + | Ko se pojavi stavek, katerega prevod je potreben v množini, se prevajalcu ponudijo možnosti prevoda vseh oblik. Podobno kot v KDE si sledijo oblike za 0, 1, 2, 3 (npr.datoteke). | ||
| + | Žal se iz zgodovinskih razlogov pojavlja tudi drugačna oblika, stanje se ureja pod tem hroščem https:// | ||
| + | |||
| + | ===== Slovnica ===== | ||
| + | ==== Vrstni red besed ==== | ||
| + | |||
| + | Vrstni red besed v povedi običajno **ni isti kot v angleščini**. V slovenščini se običajno zahteva, da se pomembna beseda zapiše kot zadnja.\\ | ||
| + | Primer: //" | ||
| + | |||
| + | ==== " | ||
| + | Stavkov **ne začnemo s ČE**' - pišemo //"V primeru, da ..."// | ||
| + | |||
| + | ==== Zanikanje ==== | ||
| + | |||
| + | Slovenščina v nikalnih stavkih postavi **predmet v rodilnik**\\ | ||
| + | Primer: //Imam hišo in avto// (tožilnik), //nimam pa jadrnice// (rodilnik). | ||
| + | |||
| + | ==== Dvojina ==== | ||
| + | |||
| + | //" | ||
| + | |||
| + | ==== Smeri gibanja ==== | ||
| + | Če //" | ||
| + | Če //" | ||
| + | |||
| + | ==== Ločila ==== | ||
| + | === Pika === | ||
| + | |||
| + | Za piko je **presledek**. Tudi pri datumu.\\ | ||
| + | Primer: //" | ||
| + | |||
| + | === Tri pike === | ||
| + | Tri pike se pišejo **nestično**, | ||
| + | Primer: //" | ||
| + | |||
| + | === Vejica === | ||
| + | Pri **vezalnem** priredju **je ni**, ker njeno vlogo opravlja že veznik.\\ | ||
| + | Primer: //" | ||
| + | |||
| + | Enako velja za ali ... ali, bodisi … bodisi:\\ | ||
| + | Primer: //"Za nadaljevanje bodisi kliknite gumb „V redu“ bodisi pritisnite < | ||
| + | |||
| + | === Narekovaji === | ||
| + | Vsi narekovaji (npr. „text“) se v slovenskem prevodu pišejo takole: | ||
| + | // | ||
| + | |||
| + | === Dvopičje === | ||
| + | Za dvopičjem nadaljujemo z **malo začetnico**.\\ | ||
| + | Primer: //„V trgovini je treba kupiti: mleko, kruh in salamo.“// | ||
| + | |||
| + | ==== Svojilni zaimek ==== | ||
| + | Za // | ||
| + | Primer: //" | ||
| + | |||
| + | ==== Zaimki ==== | ||
| + | Zaimke lahko **izpuščamo**, | ||
| + | Primer: //„Cannot save your settings“// | ||
| + | |||
| + | ==== Treba je ==== | ||
| + | Ne misliti, da je treba je preveč pogovorno in ne nadomeščajte ga s potrebno. To zadnje se namreč veže s samostalnikom, | ||
| + | Primer: //"Za uspeh je potrebno znanje in nekaj sreče, predvsem pa je treba delati."// | ||
| + | |||
| + | ==== Sklanjanje ==== | ||
| + | Imena sklanjamo po pravilnih sklanjatvah. Npr. //" | ||
| + | |||
| + | ==== Pridevniki ==== | ||
| + | **Ne mešati 3. in 5. sklona pri pridevniku moškega spola!** \\ | ||
| + | Kadar je predlog pri, v, na ipd., sta pridevnik in zaimek brez u-ja – motimo se zato, ker ga samostalnik ima.\\ | ||
| + | Primer: //" | ||
| + | |||
| + | ==== Stopnjevanje pridevnikov ==== | ||
| + | Pridevniki, ki se končajo na -en, -av, -at, -ast, se stopnjujejo z bolj/manj in ne z obrazili -ši, -ejši.\\ | ||
| + | Primer: // | ||
| + | |||
| + | ==== Prilastki ==== | ||
| + | Prilastki, so **postavljeni drugače** kot v angleščini. \\ | ||
| + | Primer: //" | ||
| + | Pazite: datoteke JPEG, ne JPEG datoteke | ||
| + | |||
| + | |||
| + | ==== Slovenski pravopis ==== | ||
| + | |||
| + | Kadar ste v dvomih, si lahko pomagate s [[http:// | ||
| + | |||
| + | ==== Merilne enote ==== | ||
| + | |||
| + | Če prevajate različne tehnične izraze iz angleščine in ne veste kako pretvoriti ali poimenovati enote, kliknite [[http:// | ||
slovenjenje/pravila.1177490789.txt.gz · Last modified: (external edit)
